Stara cesta....

Odkar na avtocesti non stop nekaj delajo, grem domov najraje kar po stari cesti. Prometa je malo, zato se da večino ceste prevoziti po omejitvah, razen če naletiš na kakega Italijana, ki se poskuša čez Slovenijo prešvercati brez vinjete. :)

No, danes zvečer sem se zaradi poročil o delu na cesti, odločila, da grem kar po stari. Za 110 km od Dekanov so Ljubljane sem porabila uro in 40 minut, vmes pa sem se enkrat za 3 minutke ustavila na pumpi. Srečala sem nekaj manj kot 30 avtov, pa še ti so hitro zavili kam drugam. :) Seveda večjih krajev nisem štela zraven.

No, se pa na stari cesti zgodi tudi kaj simpatičnega... najprej sem nekje pred Črnim Kalom srečala lisico, ki je stala sredi ceste, je pa hitro zbežala, ko je zaštekala, da ni najbolj varno :))













Kmalu po Kozini sem pa med drevjem ob cesti še dve srni vidla - mamo pa malega srnjačka :)))













No, RES priporočam kakšen izlet po ta stari cesti, ker je res prijetna vožnja, pa še časa ne zgubiš veliko! Sicer je res, da je bilo najlepše kak mesec nazaj, ko listje iz dreves še ni odpadlo, je bilo pa noro videt toliko jesenskih barv, na katere nismo pozorni ko pičimo po avtocesti in se pizdimo na počasnete in tiste, ki od zadaj ko nori blendajo brez razloga!!! :(

Pa še smešno je na Črnem Kalu videt dedka, ki v tvoj avto gleda, kot da prvič vidi to čudo!!! Hihi, odvadili so se na tisoče vozil letno :)

No, drugič pa le na staro cesto, lep izlet in čas za sprostitev ob dobri glasbi!

Seal

Včeraj nekaj minut čez osmo uro, me je poklicala sister in se pohvalila, da jo je kolegica povabila na koncert Seala. Mater, sem bila jezna!!!

No, dve minuti kasneje je mene poklicala kolegica, ki mi je že zrihtala karte za nepozabne Jinxe, in mi rekla, da naj v roku pol ure pridem pred Tivoli, ker ima eno karto odveč!

Laufam na WC, telebnem po tleh, da sem zdaj vsa plava, ampak do Tivolija sem pa pravočasno prišla! :)

Koncert je bil noro dober, Seal je imel neverjeten kontakt s publiko, komadi so bili super, on ima pa tak glas, da sem nekajkrat obstala z odprtimi usti, ker nisem mogla verjeti, da je človek sposoben česa takega! :)

Slikce, ko jih dobim, ker je bila od kolegice sestra v prvi vrsti :D

Sicer pa: B., HVALA ZA KARTO!!! :) Sem ti dolžna kafe! :)

Vladajoča koalicija me ne mara

RESNO!

Ravnokar sem prebrala mail, ki mi ga je poslala kolegica in... skoraj bi me kap! Ugotovila sem, da sem med novinarji, ki jih vlada obtožuje, češ da sem "s svojimi objavami oteževala delo policije in tožilstva! Halo?! Zapisano je še, da sem jaz, skupaj z nekaterimi kolegi z naše in drugih hiš, "nadlegovala", vendar pa K SREČI :D sankcij nisem fasala.... Spodaj članek iz petkove Mladine v celoti - vreden branja... :



Naj pojasnim: s Petro sva skupaj napisali en članek (EDINI, ki sem ga jaz o Penku pisala), ta pa je očitno... težava, o kateri mora razpravljati notranjepolitični parlamentarni odbor!!!

Hudo!!!

Spodaj kopy paste omenjenega članka, ki je tako grozen - morda sem jaz subjektivna, ker je moj, a menim, da res ni panike... :)

Le SDS se strinja, da so pridržali Zidarja

Maja Gaspari vsi članki avtorja

Petra Sovdat vsi članki avtorja

Opozicija dan po izpustitvi v nedeljo pridržanega prvega človeka SCT Ivana Zidarja in zdaj že nekdanjega državnega tožilca Boštjana Penka v zrak, SDS pa kriminaliste hvali.

Milan M. Cvikl iz SD meni, da gre verjetno za neupravičen odvzem prostosti. O nabiranju političnih točk govori prvak koalicijske SLS Bojan Šrot, o dvigovanju medijskega prahu Matej Lahovnik iz Zaresa.

Predsednik odbora LDS za pravosodje in nekdanji predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar pa, da je šlo za skrajno neprofesionalno ravnanje policije in tožilstva. Prvak SNS Zmago Jelinčič meni, da se je policija v tem primeru zmotila, čeprav ne razume, kako je to mogoče.

Jože Tanko iz vladajoče SDS je aretacijo ocenil kot resno delo preiskovalnih organov pri preganjanju korupcije in organiziranega kriminala.

"Po posvetu smo se odločili za tožbe zaradi materialne škode zaradi neizvedenih poslov in nematerialne škode - okrnitve ugleda, oslabitve zdravja, posega v njegove osebne pravice in šikaniranja.

O konkretnih imenih še ne bom govoril - tožili bomo vse, ki so odgovorni za nezakonite aretacije. Tožili pa bodo tudi državo," napoveduje Zidarjev odvetnik Aleksander Čeferin. Tožbe bodo spisane do konca avgusta. Tudi Penko je že po izpustitvi napovedal upravne, ustavne, kazenske in civilne tožbe.

No, to je to - še dobro, da ne vedo, da jih "nadleguje" navadna študentka haha!!

No, vsaj po nekaj DOLGIH dneh sem se spet pošteno nasmejala :D

Pa lp..... Upam, da nisem koga nadlegovala in da ne bom od koga sankcij utrpela :D:D

Ko ti gre vse narobe.... potem se pa vse razreši

Ta teden je bil živa norišnica.

Začel se je že predčasno, v nedeljo, ko je zbolel dedek. V ponedeljek in torek je bila totalna panika, ker pametni zdravniki s svojimi pacienti ravnajo, kot da so živali in jim direktno v faco mrtvo hladno povejo, da imajo 20% možnosti preživetja. Zato pacienti izgubijo upanje... nekateri, ki so tako mega super ljudje kot je moj dedek, hitro pozabijo na to in so prepričani, da bodo ravno oni med temi 20%.

In res, danes so se stvari razrešile toliko, da kljub temu, da je dedek še vedno v bolnici, zdravniki pravijo, da je njegovo zdravje za te razmere super.

Tako da babi in teta: dedi vaju bo še matral, nakladat pa tudi ne bo nehal :D In še se bomo veliko lahko naučili od njega. :) Bravo, dedi!!!

Potem sem delala. Dosti dosti... No ja, šef je kar zadovoljen, tako da internet ne trpi, čeprav skoraj vsak dan na kakšno zadevico pozabim.... ampak saj bo... Težave so bile pri Managerju. Na vrat na nos izvem, da se nekaj nismo štekali in da moram še nekaj dodatno narediti. En dan pred praznikom, ko valda ni nobenega v službi. Panika do danes do 18h... noben ni hotel odgovarjati. :( Potem zrihtamo en odgovor... ampak rabim še enega.... panika.... in za odgovor na priporočilo sodelavke prosim kar mojega šefa.... Ker imamo tako krasnega šefa, je bilo treba malo počakati, da je uredil še nekatere svoje stvari in.... BOOOOOOOOOOOM, odgovor je tu..... In spet ogromno olajšanje - ker gre za revijo, so tu stalne rubrike, ki jih ne moremo ven vrečt, kot v časopisu, ko enostavno kaj ven leti... tu mora biti... jutri pa v tisk... uffff,... živci so bili kar bogi:)



Nauk???
Ne glede na to, kako slabo stvari izgledajo, se v veliki večini primerov s pravim trudom in tem, da verjameš v rešitev, tudi rešijo!

Zakaj so mame tako dobre

Ja, na mame se je treba spomniti tudi takrat, ko nismo ravno 8. marca... Nekateri jih nimajo, nekateri imajo take, ki se za njih ne brigajo, nekateri pa imamo srečo in imamo TOP mame. Ja, taka je tudi moja. Neverjetno, da je človek zmožen ob vsaki tvoji pizdariji še vedno stati za tabo in te podpirati in ti reči, da je ponosen nate! Meni bi se že utrgalo in bi koga kam poslala, ampak mami tega ne naredi - vedno je tam zate. Vedno, ko rabiš (in ko ne), je tam njena rama, ki je od vseh solz svojih otrok že pošteno sprana, ampak vedno je zmožna prenesti še več. In vedno, ko si tečna in zoprna in jezna na cel svet, je ona tam, da te posluša in pomiri. Včasih pa tudi reče, da že enkrat nehaj pretiravati.

Vsakič, ko pa narediš nekaj dobrega, jo pa razganja od ponosa, in tvoje uspehe raztrobi celemu svetu. Ker ima vendar TAKOOOOOOO dobre hčere... Kot da so otroci sami po sebi dobri...

Mama je tam, ko si majhen in zoprn, mama te vzgaja, mama te s svojimi izkušnjami skuša popeljati na pravo pot... in ko ti to uspe... si pa ti ta dober otrok... HALO??? Mame, VE ste ta dobre! :)

Moja mama ima posebno sposobnost. Ko pridem domov in sem slabe volje, pride v mojo sobo, me vpraša, če je kaj narobe, rečem, da nič, me objame in.... solze... privrejo iz nič... za brez veze... oziroma zato, ker ne glede na to, koliko si samostojen, včasih pomaga, da svoje težave ali pa samo manjše pritiske, ki se nabirajo, malo sprostiš...


Pa, .... ah, mame.... a ni lepo, ko prideš po dolgem času somov, pa kar letajo okoli tebe - kaj bi pa za večerjo? Bi mlečni riž? Kaj pa špinačo? Pa vse tvoje najljubše jedi, za katere si v Ljubljani ne vzameš časa, da bi jih pripravil... Ham ham :) Še možnost izbiranja imaš, no, pa pašte ni med možnostmi - NORO :)


Ampak vseeno preredko pomislimo na to, da naše mame nimajo super moči in da so tudi one navadni ljudje... da tudi one kdaj rabijo ramo, nekoga, ki bi mu zaupale. In takrat je prav, da smo mi zraven! Dovolj smo že stari, da nehamo misliti samo nase in pogledamo okoli sebe. Ni panike, če boš trikrat vprašal, boš mogoče ta petič izvedel, da je res nekaj narobe... pa boš enkrat toliko ti poslušal.. In ta najboljša stvar - TI boš lahko ta pameten, haha! :)

Ne, resno, mama je tu zato, da imaš nekoga, ki bo vedno zadovoljen s tabo, ki te ne bo ocenjeval na podlagi ene slabe stvari, ker te predobro pozna in ve, da je veliko več dobrih. Mama ti ne bo nikoli obrnila hrbta, ko jo boš potreboval - pa tudi takrat, ko boš hotel imeti mir, ti ga ne bo :)

Zato, dajmo malo večkrat objeti svoje mame, dajmo jim povedati, kako super mame so, kakšnega lupčka na lička, kakšno rožico kar tako, pa jim večkrat povejmo, koliko jih imamo res radi...


Prej ko slej pride trenutek, ko te mama rabi. Zaradi česarkoli. In takrat smo tam... In one boge mislijo, da nas obremenjujejo... Dajte jim povedati, to, kar sem jaz moji: "Midve te že 30 let obremenjujeva. Pa ti je bilo težko? No, vidiš, da ne... torej - ti kar veselo obremenjuj, ker ne obremenjuješ niti malo!" Smo sploh mi kdaj pomislili, da mi njih matramo, ko jim sredi noči tulimo, pa za fanti jokamo, pa vse svoje problemčke, na njihove probleme nalagamo? Uff, zdaj se pa že jaz slabo počutim... kako sem jo matrala - in jo še vedno... :(

Tako, da: mami, rada te imam, ta najboljša si pa ... hočeš nočeš, vedno me boš imela tukaj, ampak bom tukaj zate :)


P.S.: Tukaj je pa še ena pesem, ki fajn govori o starših in njihovi ljubezni... :)

Lene ljubljanske riti!

Saj ni spet napad na Ljubljančane, ampak danes sem videla zadevo, ki me je pošteno presenetila.

Ker je sijalo sonce, sem se šla malce usesti na balkon. Pogledam dol in vidim soseda, ki stanuje pod nami in ga prej sploh še nisem videla. Ker stanuje v pritličju, mu pripada tudi nekaj kvadratov zemlje, ki pa je kot pri večini ostalih sosedov zelo zanemarjena.

In kaj sosed počne? Nabira REGRAT! Na zemlji, ki je naravnost ogabna, tip nabira regrat za kosilo! Naj poudarim, da je približno 100 metrov stran, prek železniške proge ogromno velikih travnikov, kjer verjamem, da je regrata še več in da je boljši kot na zemljici, ki je mimogrede kakih 10metrov od zelo prometne ceste.

Moj point je: lepo sonce je še mene spravilo iz stanovanja (kar je res redkost), travnik je zraven... DAJ NO ČLOVEK, pojdi po regrat tja, kjer je dober!!! Pa kjer ga bo več kot za pol porcije! Lenoba!!!

No sosed, upam, da ti je ta usrani regrat teknil! :D


Sicer pa: Mojca, še enkrat hvala za fajn družbo pa pijačko... ufff, spet 3 ure... kam leti ta čas.... pa J.: Kaj da ti rečem, sej te bom tudi osebno napizdila... ampak - če prideš mimo in te povabiva na pijačo, se lahko usedeš za najino in NE sosednjo mizo, no!!! :(

Zaključevanje poglavij...

Ravnokar sem zaključila poglavje, ki se je zaključevalo točno tri mesece (do datuma natančno). Poglavje, ki ga nisem hotela zaključiti. Ker je bilo lepo, prelepo, tisto poglavje, za katerega želiš, da se nikoli ne konča. Ampak... se je končalo.

Trajalo je dobro leto in pol... zdi se kot totalen poraz.... ko daješ od sebe vse in še več, nazaj pa pričakuješ le... da ti je še naprej tako lepo. Najhuje je pa to, da so spomini prelepi, da bi bila jezna, da bi koga poslal v ... , da bi mi bilo vseeno. Ko napake sočloveka in vse njegove neumnosti sprejmeš kot dobre, kot nekaj čisto normalnega. Ko te ni strah pomisliti na kaj več, ker si prepričan, da to zmoreš, zmoreta, čeprav tega tej osebi nikoli ne zaupaš. Ko po letu in pol še vedno z nasmehom dvigneš slušalko, z nasmehom stopiš skozi vrata, ko ti vsak trenutek pomeni več kot karkoli drugega. Ko TRI mesece prenašaš situacijo, ki te ubija, ti gre na jetra, ki jo hočeš čimprej razrešiti, pa si vseeno potrpežljiv, da ne boš slučajno na kogarkoli pritiskal.

In na koncu ne pomaga nič. Nimaš druge, kot da spoštuješ želje drugega in če se le da (kar meni ni uspelo), spizdiš stran po hitrem postopku... boš že tulil doma!
Novo poglavje izgleda prekleto daleč, pa še nič kaj prijetno se trenutno ne zdi.


Tako se je končalo prvo poglavje v tem obdobju. Jutri zaključim drugega. Po svoji želji, odločitev je bila moja, tega zaključka se celo veselim, ker mi bo hkrati prinesel veliko novega, pozitivnega. Tako da bom potem novo poglavje začela brati čez kakšna dva tedna, mogoče že malo prej.


Tretje poglavje bom začela zaključevati čez nekaj dni, dokončno pa ga zaključila v začetku aprila. To poglavje prinaša s sabo nov začetek, pa tudi določeno negotovost, da ne bo še slabše... no ja, verjamem, da ne bo.


Trenutno me naslednji dve poglavji ne zanimata tako kot prvo, najraje bi, da se ne bi zaključilo nikoli. Preveč boli. Rabim pavzo. Rabim se že enkrat izklopit in nekam it, kjer ne bom imela časa za preveč razmišljanja, kjer bom lahko vsaj za nekaj časa pozabila na vse skupaj.


Jutri me čaka predvsem steklenica piva zvečer po službi, mogoče bo za trenutek lažje. Čeprav ne verjamem, da bo.



P.S.: Prosim, da se tokrat vzdržite komentarjev. Hvala.

Kje je smisel?

Pa se je zgodilo. To, kar sem tudi sama že nekaj let pričakovala. V nedeljo nekaj čez pol četrto popoldan. Kosovo je postalo samostojna država. Ali je to prav ali ne, tukaj ne nameravam razglabljati, naj vsak zase misli, kar hoče.

Torej, dobili smo novo državo, hočeš, nočeš, tukaj je. Verjamem, da ne Srbi ne Rusi ne bodo imeli dovolj moči, da bi dejstva spremenili. Ne glede na to, kako se zlasti prvi z vsemi štirimi branijo.

To je to, nova država, za nekaj manj kot dva milijona ljudi tudi novo upanje. Tega občutka sama ne poznam dovolj dobro, premajhna sem bila, ko smo po "podobni" poti stopali sami, ko smo se znebili "skoraj" istega vodje. Vem pa, da je bilo noro. Ne glede na to, da takrat nismo pripadali Srbiji, smo pripadali Jugoslaviji. Sami smo se odločili, da gremo naprej svojo pot, nihče nam tega ni mogel preprečiti. Osebno menim, da je bila to vsekakor dobra odločitev... čeprav imam zaradi tega zdaj težave pri prevajanju hrvaških in srbskih člankov, ampak internetni slovar pomaga.

Kosovci in Kosovke (ravno včeraj sem dobila taka navodila od lektorjev tako, da je pravilna raba) so zdaj prepuščeni sami sebi. Nekaj pomoči bo, ali bo to dovolj za rešitev enega večjih problemov - brezposelnosti ter ostalih težav, pa je drugo vprašanje.

Kar se priznanj tiče, je že jasno, da Slovenija nove države ne bo priznala do konca marca, ker je naš izredno pameten zunanji minister na predsednika državnega zbora zahtevo po obravnavi te tematike poslal prepozno, zato bo potrebno počakati na naslednjo sejo državnega zbora (če se ne motim bo to 23. marca). Tako da med prvimi ali desetimi ali dvajsetimi državami gotovo ne bomo. Rusija in Srbija pa pravita, da Kosova ne bosta priznali nikoli, zaradi Rusije tega ne morejo storiti niti ZN. Dajmo malo pomisliti... Koliko časa smo mi čakali na priznanje ZDA (ki so ta teden ravnale ravno obratno)? Pa so nas priznali!

Mislim, da bo pri Kosovu trajalo malce dalj, pa vseeno... verjamem, da jim bo na koncu uspelo.



Zdaj pa k razlogu za naslov tega posta. Razumem, da so Srbi v teh dneh totalno zmešani in da se želijo boriti za svojo pokrajino, v kateri so... no, pa saj vojna ni tako zelo daleč, da se tega ne bi spomnil čisto vsak. Razumem, da nočejo priznati države...

Razumem četrtkove proteste (najbrž bi mi ravnali podobno). Razumem razbijanje po veleposlaništvih (osebno sem to pričakovala že v nedeljo ponoči). Ne razumem pa, kako lahko IDIOTI razsujejo pol SVOJE prestolnice?!?!?! Huligani gor ali dol! HALO, NO!!! Pa zakaj niso šli protestirat bližje meji in tam delali škodo? Zakaj so bili njihovi politični predstavniki taki IDIOTI, da so šli organizirati proteste za dober milijon ljudi in pričakovali, da se ne bo zgodilo nič kaj takega? Zakaj je le srbski predsednik pozval k umiritvi razmer?

Res ne razumejo, da so še tisti, ki so jih razumeli, ob njihovih neumnostih zmajevali z glavo???

V četrtek sem delala. Pokrivala sem tiskano izdajo in med protesti še spletno (hvala Alešu, brez njega ne bi šlo). Zbrano smo poslušali govore, tudi tistega, ki ga je pripravil srbski premier... any clue??? A se kdo spomni daljnega leta 1989? No ja, jaz bolj slabo, ampak.... Milošević... any resemblance? NORO!!! Ni čudno, še sam bi se podal na uničujoči pohod, če ne bi bil ravno premier!

No, naj dodam nekaj fotografij, ki sva jih z Alešem posnela med gledanjem dogajanja, govorijo naj zase (za povečavo klikni na fotko):

Ko ti gre vse narobe, potem pa še računalnik za***ava!!

Ja, te dni mi gre vse narobe, čeprav v bistvu sploh ni nič narobe... Zblojeno, vem, ampak tko je... Z ničemer nisem zadovoljna, tudi če je kaj full dobro, mi ni všeč... stvari me razjezijo še hitreje kot ponavadi - ja vem, to je zelo težko, ampak mi nekako rata!

Danes pa še moj računalnik... Začnem delati ob 14h. Vse ok, vse šiba do malo pred peto uro... potem začne laptop delati EXTRA počasi, na koncu mi totalno zmrzne ob 20.30, ko hočem dati gor še zadnjo novico, kar je itak eno uro po uradnem koncu dela.

In kaj zdaj? Nič, ugasnit računalnik, ga pustiti, da si malce spočije... potem pa pred nekaj minutami dam gor zadnjo novico, ki bi RES morala biti gor že prej!!! Jezna nase, ker ni bilo dovolj hitro, jezna na laptop, ker se mu meša.

Pa še dva dni po valentinovem je vse skupaj, kar mi itak požre še dodatnih nekaj živcev, ker itak že od nekdaj sovražim ta dan z dna duše!!!! Tisti, ki si je ta dan zmislil je mona, tisti, ki ga je pa v Evropo pa Slovenijo pripeljal, je pa za pred zid in za odstrel!!! Mislim, kero sranje!!! Dan zaljubljence, dan žena, materinski dan,..... samo sranje, samo siljenje ljudi, da na ta dan nekaj kupijo, sama potuha tistim, ki do svojih bližnjih niso pozorni celo prekleto leto, pol pa na ta dan neki dajo, pa je vse cool!! BREZ VEZE!!!!

No evo, še eno stresanje živcev na tipkovnico.... da niti ne razlagam, kako sem bila popolnoma za brez veze jezna na cel svet, ker je moja familija danes (z izjemo Nine) na obisk k meni prišla 10 minut prepozno... HALO???? Sploh ni blo panike, ampak jaz sem bla pač jezna!



Jaz NUJNO rabim nekaj/nekoga, da me pomiri, me spravi v dobro voljo in mi spet pokaže ta pravi, pozitivni pogled na ta po***an svet!!! ANY IDEAS??? Pa brez komentarjev, naj grem na sonček itd. - RABIM KONKRETEN IN DOBER PA UČINKOVIT PREDLOG!!!

Če ne bom še pobijat začela folk okoli sebe, ko pride april pa uno grozno vreme, ki me ob živce spravi, ko samo pomislim na to!

Ko klepetanje ni več zabavno (in sprejemljivo)

Saj vem, da sem od večine svojih kolegov tri leta starejša, ampak kar je preveč, je preveč!

V prejšnjih letih tega med predavanji ni bilo, zdaj je pa noro!

Med predavanji in vajami namreč kolegi tako klepetajo, da se ne sliši nič, ne glede na to, da nas je včasih v predavalnici le nekaj čez 30. Še v največji predavalnici, ki sprejme okoli 350 ljudi, si slišal več, kot slišiš zdaj.

Tolikokrat kot sem v tem tednu od predavateljev in asistentov slišala, da smo grozni in da naj bomo že enkrat tiho, v enem tednu še na srednji šoli nisem slišala! Pa še prve ure so bile, ko je največ navodil in katere so najbolj pomembne.

Saj vem, da je včasih dolgčas. Da se ti ne da slediti, pa je prisotnost obvezna in pač moraš biti tam... Ampak takrat se pač malo zamisliš, kakšno potiho rečeš, ne pa glasen smeh in totalno nespoštovanje predavateljev...

Ne vem, a je to zdaj normalno, da so današnji bruci povsod enaki, ampak mene to full moti!

Sicer smo pa ta teden na faksu izvedeli, da imamo eno asistentko, ki urnika ne bi mogla bolj zakomplicirati - prvič sem celo uporabila svojo beležko, ki mi jo je moja radodarna fakulteta podarila ob vpisu, da sem si vse tja not zapisala, ker drugače ne bi vedela kdaj in kje imam kaj. Če si ne bi tako zapisala, bi morala namreč dvakrat na teden gledati ŠTIRI liste datumov in vsebin, da bi našla ta pravi datum... Ne vem no, da se ne spomni ženska na razpredelnico z zaporednimi datumi, ampak gre pisati štiri različne sklope vaj na vsak list posebej, ob vsaki posebni datumi, ure in predavalnice... res, ena tabela za na steno bi bla dosti bolj enostavna zanjo in za nas. Ravno danes smo se pogovarjali, da ji je najbrž zadeva vzela vsaj nekaj nepotrebnih ur dela...

Pri uvodu v novinarstvo bo kar cool, ker lako svoje že napisane članke malo preuredim in oddam... pa tudi predmet je ok, ni take panike...

Osnove komunikološkega raziskovanja so pa tko tko... asistent je sicer cool, ampak govori full prehitro in nerazumevajoče, tko da si je zapiske delati skoraj nemogoče... imamo pa samo 4 izdelke in 4 teste, pa konec (pri drugih dveh imamo 5 izdelkov + seminar oziroma 8 izdelkov).

Dela bo torej ta semester kar dosti, največja težava pa je, da imamo datume oddaj samo za dva predmeta znane, pa se full grdo prekrivajo... kaj bo šele, ko bodo znani datumi še za tretji predmet??? Tko da je to malo panika, ampak bo pač treba kaj naredit vnaprej, pa bo :)

Klepetulje pa.... DEJTE ŽE NEHAT NO, SEJ NISMO VEČ V SREDNJI ŠOLI (kaj je že to????) :)

Ljubljančani ne znajo vozit!

Ja, marsikdo bo grdo pogledal zaradi naslova, ampak je res! Ljubljančani se delijo na tri vrste šoferjev:
- babice in dedke, ki vozijo okoli 20km/h pod omejitvio
- ženske, ki vozijo dovolj hitro, ampak zraven v naročju držijo psa (RESNO), ali pa pucajo armaturo
- moške, ki so pa itak tako prekleto arogantni, da mislijo, da so sami na cesti.

Primera, ko sem na križišču Aškerčeve in Tržaške v avtu poleg mojega videla fancy Ljubljančanko z maltežančkom v naročju, raje ne bi podrobneje opisovala, ker ne vem, ali naj se ob tem zarežim, ali zjokam.

Dober primer pa je moja včerajšnja vožnja na izpit (pustimo to, kako mi je šlo). Štartam le 20minut pred izpitom in se mi mudi. Ker je ura manj kot 14, sklepam, da prometa ne bo dosti. Takoj ko zavijem na Tržaško, dobim pred sabo babico, ki vozi 45 namesto 60. Prehitieti je ne morem, ker je bilo ravno toliko prometa, da se ni dalo fajn prehitevat. Končno ona zavije, ujamem rdeči val. Ok, pridem na Dunajsko, še ena gopodična, ki ji je bolj od pazljivosti pomembna čistoča njene armature. Pridem na faks, po izpitu v Zaro po moje skrajšanje kavbojke, pred tem me skoraj razsuje šofer, ki je pripičil iz Lidla in seveda ustavil svojega fancy avtorčka kak meter ZA črto ravno, ko sem jaz pripeljala mimo. Ufffff, prekleti moški arogantneži, potem me je pa še gledal, kot da: kaj maš pa ti za vozit tu, to je moja cesta.

Ok, grem nazaj proti domu. Gužva. Pripiči rešilec. Ker se drugi nasproti niso znali umaknit, je mene skoraj s ceste zrinil... saj bom kmalu doma, saj bo. Zavijem na bencinsko, pred mano gospa, ki je tako bremzala, da je meni skoraj vto crknil zaradi počasnosti. Vidim, da se je postavila na desno, za drugim avtom. Torej grem jaz desno. Ona pa iz nič, brez pogleda zavije na levo, direkt pred mene.

Potem pa še par fancy gospodov, ki mislijo da so oni top of the pop in so s svojimi konjički itak nekaj več - kako lepo v škarjice prehitevajo, menjavajo pasove, fino blendajo in trobijo, na koncu se pa domov pripeljejo 2metra pred drugimi - idioti.

Tako da ja, v Ljubljani se raje ne voziti na nedeljo (ko boš do cilja prišel 20 minut kasneje kot ponavadi, ker se nedeljskim voznikom itak nikamor ne mudi), izogibaj se prometnih konic, izogibaj se nakupovalnih središčem (ker tam Ljubljančane popade neukrotljiva sla po zapravljanju, mudi se jim, ker morajo biti ta prvi v trgovini, če jim pa slučajno kakšen avto na prednostni cesti prekriža pot, pa - aaaaaaaaaaaa, ne, jaz imam vedno prednost!!! Umakni se! Ne? Ok, ampak jaz grem vseeno naprej!)

Po pravici povedano, bi najraje vsem ljubljanskim ritim, ki pri vožnji mislijo na vse drugo, pobrala izpite za vedno, pa naj grejo na bus, arogantneži!

Pa brez zamere, sej nekateri so ok, ampak so redki.

Simobil je za en d**k!!!

Simobil je naš drugi največji ponudnik mobilne telefonije. Glede na čas, ki ga Simobil že prestaja na našem trgu in na število naročnikov, bi vsak pričakoval, da je to operater, ki ponuja dobre in kvalitetne storitve... PA NI RES!!!

Ja, je cenejši od Mobitela, pa še vedno predrag. Moja izkušnja s Simobilom v zadnjih šestih mesecih odkar sem za dve leti podaljšala svojo naročnino za dve leti, je namreč huje od groze! Nedosegljiva sem bila neštetokrat, pa nisem vedla, da sem, ker je moj telefon normalno kazal super signal in vse, ampak nisem prejela klicev. Pa tudi SMS z zgrešenim klicem ni prišel. Dokler sama nisem kam poklicala ali poslala sms-a, potem so me zasula sporočila o zgrešenih klicih, ki jih je bilo včasih tudi preko deset!!! Na Simobil sem klicala trikrat, naj že enkrat rešijo zadevo. Pa je bilo z njihove strani: mogoče vam pa ne lovi (SEM V LJUBLJANI!), mogoče je pa s telefonom kaj narobe, mogoče je pa to, ono, tretje! Da bi vsaj dobila opravičilo - smo zafrknili, vam bomo za nekaj evrov znižali račun (kot je to nekajkrat naredil T-2 - nekaj ni delalo - vprašanje: koliko dni? 10 - OK, tretjina računa manj).

NE, vsakič je bilo: bomo preverili in pri tem je ostalo. No, zdaj mi je pošteno prekipelo. Ker aneksa ne morem prekiniti, ne glede na to, da mi operater NE ponuja obljubljene kvalitete, bom enostavno zamenjala operaterja. Grem na Tuš. Ne bom kupila telefona, zato bom pogodbo lahko prekinila, ko mi bo zapasalo! Na Simobilu bom pa odpovedala opcijo mobilni in vsak mesec dala 5 evrov za naročnino p bom še vedno plačevala manj kot zdaj!

Sramota je pa to, da se to (tudi drugim uporabnikom) dogaja leta 2008!!! Pri Mobitelu takih težav ni bilo niti leta 1995! In še vedno niso naredili nič, da bi težavo rešili! Zame je to popolna zajebancija iz naročnikov, ki naj bi jim kao zaupali.

Tako da še enkrat: SIMOBIL JE ZA EN DREK!

:(

Bravo Francozi!!!

Ja, bravo! Da je francoski trgovec s polic umaknil tiste izdelke, ki so se v zadnjem letu podražili preveč (mislim da nad 14%). Če bi naši trgovci naredili isto mejo, bi zmanjkalo pol trgovine.. No ja, večina izdelkov, ki se je v zadnjih mesecih podražila, se je podražila za kar veliko. Mogoče se kdo z mano ne bo strinjal, da je prav s polic umakniti zadeve...

Druga šansa je, da mora imeti vsak izdelek ob ceni JASNO IN VIDNO napisano, koliko se je v zadnjem letu podražil, da kupec ve, ali se mu splača kupiti izdelek ali se raje odloči za drugega. Saj vem ja, tisti, ki to kupujejo itak vidijo razliko... Kaj pa olje? Pa kako čistilo,... ki jih kupujemo manj pogosto?

Zase vem, da če bi mi zraven pisalo, koliko je šel izdelek gor, bi se odločila, da ga ne kupim in pika! Brez česa sem pa že lahko! OK, razen brez limon, ki so - še enkrat 2,15 evra za kilo! KAJ SO NORI????? No, lahko pričakujemo da spomladi in poleti tudi v lokalih ne bomo več pili limonade, ker bo predraga! :(((

Pa še to: pazite v trgovinah, ker pošteno nategujejo - alla AKCIJA, kupiš tri pakirane izdelke skupaj, prihraniš 20%... NI REEEEEEEES!!!! Svinje, če kupiš tri posamično te pa 5% ceneje pride kot pakirani!!! Tako da: dajte si za nakup vzeti malo več časa in BODITE POZORNI NA NATEGOVANJE!!!

Jaz bom pa ekskurzijo naredila po Šparu, Mercatorju, Tušu, Hoferju, Lidlu in Leclercu - pa videla, kje je kaj ceneje! Ne bom več preplačevala pa pika!!! (razen Lidla in Hoferja so pa vse trgovine tako blizu, da ni panike, da bom porabila več bencina). :)

Pa veselo nakupovanje in zapravljanje denarja za bedarije :D

Še je pravica na tem svetu!!! :)

Ob vseh podražitvah, ki smo jih že doživeli in vseh tistih, ki nas bodo zadele v naslednjih dneh (mater, pašta bo šla spet gor... pa meso, sir...), se mi že kar meša... Halo?!?! Limone so 2,15 evra za kilo, to je tko kot da bi se hotli prav iz mene zajebavat, ko sem pa odvisna od njih!!! Pa še kvaliteta je za en... drek, ja!!! V treh dneh ti sveže kupljene limone zgnijejo!!!

No, problem pašte sem že rešila - šla v Trst in naredila zalogo Barille, ki je tam zdaj itak cenejša... in to OBČUTNO cenejša!! Je pa smešno videt nekoga v trgovini s 15 škatlami pašte, dvema Coca Colama Zero in sirčki za na kruh - res konkreten nakup, haha.

Podražitve so ta mesec prišle tudi do stanovanj... 20 evrov več kot ponavadi je bilo treba dati - pa že tako so stroški enormni!!!

AMPAK, danes se mi je pa nasmehnila sreča!! Dvojne kavbojke, ki sem jih kupila pred enim letom zaradi vsakodnevne nošnje razpadajo. Treba je bilo nabavit nove. Moram priznati, da me je bilo kar strah stopiti v trgovino, ko sem pa lani imela srečo in dvojne kavbojke kupila za 21,8 evra. Pridem v Zaro. Kavbojke na mizi... ene 12 parov različnih. za 10 evorv par... wau, ampak itak ne bo številk, sem mislila.... eeeee, wrong, kupila dva para za 20 evrov in ene za tri evre dala skrajšati, jih dobim v torek...

Ja, še je sreča na tem svetu, še je pravica.... še lahko ob vseh ENORMNIH stroških dobiš kaj, kar je res poceni, tako da - GO ZARA, še naprej tako pa se bom še večkrat vračala... Mimogrede, tri trgovine ob Zari v BTC-ju so imele kavbojke za isto ceno, čeprav manj številk, pa vseeno - tko se dela!!!

In zdaj komaj čakam na torek, ko dobim še ta druge kavbojke in ... žurka, nove obleke, hehe.

Oh, zadnja dva dneva sta bila prav mega - dobim poceni kavbojke, pa še z E. sem se okvirno skoraj zmenila - sicer prek maila, pa vendar... morda bo pa Maja kmalu za par tednov zginila čez ocean... no, mogoče vam bo prav fajn brez mene, ampak bo treba še malo počakat....

Zdaj se pa šibam dalje učit - ekonomija milo vabi in mi obljublja neverjetne količine znanja, če se me bo kaj primlo :D


Ah, jutri in v nedeljo me pa itak čakata zanimiva dneva - najprej učit na veliko, potem pa... kino jutri pa izlet v nedeljo :D Lepi dnevi so, ja, zdaj se moram samo še naučiti, kako dobro spati, da ne bom več kot zombie po svetu hodila, pa bo vse OK. :) Če ima kdo idejo, kako se po treh tednih blage nespečnosti RES dobro naspati (brez drogiranja :)), naj se pa hitro javi, ker komaj gledam!!!

Sonček jeeeeeeeeeeeee!!!

In jaz sem RES skuštrana, ker malo piha in imam poležane lase :D

Ja, ravnokar je na našo Ljubljano posijalo sonce... nekaj oblakov je še vedno, ampak..... SONČEK JE PARARI PAPIRAM.... ;)

Po kolikem času je sonce? Najbrž šele tretjič letos.... naj bo konec te zime, jaz bi pomlaaaaaaaaaaaaad :D

No, ravnokar sem prišla iz službe, kjer sem NON STOP delala, ampak je bilo fajn, še na novinarsko konferenco od Jankovića sem šla... Sem pa zmatrana, ker sem včeraj do 1h zjutraj pospravljala sobo, da bo danes lepa za mami. Sem upala, da bosta tudi babi in dedi prišla, pa imata baje full dela doma, tko da nista mogla čakat, da končam s službo. :( Ah ja, pa drugič..... važno, da je danes SOOOOOOOONCE!!!!! :=)))))

Je pa sonček že tako nizko, da ga ne morem več slikat... upam, da bo jutri bolje, mogoče še kakšna lušna fotka rata.


Ja, je pa eden izmed fantov, ki sem jih spoznala v Pragi, Nazim iz Pakistana, ki živi v Angliji (uff, komplicirano) dobil moje slikce od Slovenije in.... jah, poleti bomo gostili Pakistanca, je rekel, da absolutno pride, pa Prešernov trg bi rad videl, hehe :) Upam, da bo vsaj takrat kaj več soooooonca!!! :D

Ta post je res malo čuden, ampak me je zdaj na busu to sonce v tako dobro voljo spravilo, da se mi cel svet smeji... pa še v stanovanju je najbolj svetlo letos...

Uživajte današnji soooooonček, jutri bo baje pihalo, v četrtek bo mhla, v petek pa oblačno... tko da..... PEJTE VSI NA SOOOOOOONČEK!!! :)))))

mwa***

Zakaj???

Naj le obrazložim svoj post z naslovom Totalna ignoranca - drugič. Post je namreč dokaj grob. No ja, da bom malo samokritična.... zelo grob, morda celo malo preveč. Umikati ga pač ne nameravam...

Odločila sem se, da zadevo prespim, pa me je vseeno petek tako razočaral in razjezil, da sem napisala tako kot sem. Razlog za to je, da sem bila pošteno jezna predvsem nad ignoranco do drugih, ne toliko do mene.

Predvsem pa me je oseba, na katero že od malega gledam kot na eno najbolj mega osebnosti v naši družini, kot na prijatelja in res super osebo, razočarala s svojo reakcijo na eno kritiko, ki sploh ni letela nanjo! Kritik smo v življenju že vsi dobili veliko, pa nas niso uničile! Reakcija te osebe je najhujša od vseh, kar mi je morda porušilo iluzijo, da je to oseba brez napak in sem morda zaradi tega malo bolj groba, ker se mi je 23-letno prepričanje porušilo, kar me hkrati tudi neizmerno žalosti.

Posti od novembra do danes so sicer posledica (in ne povod) vseh reakcij vpletenih, na katere sem tudi sama kot pač znam, reagirala. Včasih morda premilo, drugič spet pregrobo (kot ta zadnji post). Taka pač sem, take so moje reakcije... Vsaj reagirala sem, ker ne želim nikogar ignorirati, ampak to je pa že prevečkrat ponovljena zgodba.

E., hvala ti!

Da ne bo pomote, večerja je bila super, zato se najlepše zahvaljujem E., ki nas je povabil. :)

Škoda, da je bilo ozračje turobno, ampak za to naj odgovarjajo krivci!

Še enkrat - super hrana, še danes me zvija, ker sem malo pretiravala, moj želodček je pa še občutljiv... Lepo je bilo s tistimi, ki me niso ignorirali, upam, da kmalu ponovimo! :))

Nočko

O totalni ignoranci - drugič!!!!

No, pa je spet prišlo do ignorance... jah očitno so moja predvidevanja, da bom imela do velike noči mir, udarila mimo.

Šli smo na večerjo z E., ki je povabil družino Gia. in mene že v sredo. Nato okoli 12h izvem, da prideta še sestrca in babica.... OK, to ni v navadi, ampak bo že... In pridem tja (seveda ta prva) pa od sestrice izvem, da prideta še tista dva, ki sta naju za božička mrtvo hladno ignorirala. KHM... KDO PRIDE?!?!?!... oh ja, to bo še zanimivo, sem si mislila.

Začnemo z večerjo, dva zamujata, ker je šel en danes na smučanje za cel teden in je pridno pekel... pa pekel... pa pekel... in zato sta z mamo zamudila debelo uro.... ufff, ne maram zamujanja!!! Ampak smo ostali kar začeli z izvrstno večerjo.

No, da preidem k bistvu... M&A sta prišla, vztrajno ignorirala cel večer (ne glede na to, da sem zaradi svoje bolezni manj pojedla in hrano tudi bratrancu ponudila) ni bilo niti živjo, hvala, ne NIČ!

Moj dragi bratranec: zdaj bom pa to namenila direktno tebi, ker se mi je tvoje obnašanje včeraj zdelo skrajno nesramno. Marsikdo v tej familiji me je že razočaral in/ali prizadel. Pa sem šla naprej. Nobenega nisem zaradi tega ignorirala. Ti si šel včeraj še stopnjo dlje. Edini stik, ki si ga imel z mano je bilo tistih nekajkrat - enkrat svinjsko grobo - ko sem želela nekaj povedati in sem že prvi stavek povedala, ti si pa prekinil in sekal dalje z E. A te starši niso naučili, da je grdo prekinjati druge, ko govorijo?

No, saj vem, da vi radi k E. prisedete tudi, ko so njegovi glavni povabljenci družina Gia., ki se zaradi tega s svojim (res bližnjim sorodnikom) ne more niti normalno pogovarjati (začetek še tekoče zime v centru Ljubljane - veste, komu je to namenjeno, ko smo ta glavni povabljenci obsedeli na drugem koncu omizja in z E. nisno spregovorili več kot tri stavke). Toliko vljudnosti in obnašanju... pa ravno ta high del familije naj bi to vedel... ampak ne - mi smo ta glavni, ta pomembni, kaj se bo E. pogovarjal z Majo in Gia. o katerih imamo tudi marsikaj za povedati, kot tudi o familiji iz Kranja.... PIZDA VAM MATERNA, SNOBI ZARUKANI! M&A, da ne bo pomote, včeraj sta bila povabljena, da prisedeta tja zraven, tako da tokrat to ne leti na vaju.

Skrajno svinjsko se mi zdi potuhnjeno obnašanje dela družine G., ki se KONSTANTNO slini k "pomembnim" ljudem, da noben drug ne more priti zraven --> po dogodkih okoli novega leta sodeč, pa imate to žal v genih!

Ja, tudi jaz sem si včeraj želela sedeti ob E. Prvič po dolgem času. Ker se moram z njim o nečem pomembnem pogovoriti. Zdaj ne vem, če se bom uspela, saj kmalu odhaja, urnik pa ima zelo natrpan. Ni panike, se bom pa kasneje pogovorila z njim, GREBST se za mesto ob njemu ne nameravam, toliko nizko kot nekateri se ne mislim spuščat.


Draga M&A (predvsem pa M.): najbolj ogabno včeraj je bilo pa to, da zaradi naju s Sister na vajini desni, nista skoraj cel večer pogledala niti obeh zamudnikov. Kot da ju ni. Kot da sta nevidna!!! Saj vem, da sva medve s Sister za vaju nevidni, ampak da sta se spustila tako nizko, da sta šla ignorirat še tiste, ki pri tem nimajo nič pa le to: SKRAJNA SVINJARIJA, KI SI JE NE BI PRIČAKOVALA NITI OD NAJVEČJIH IDIOTOV NA TEM SVETU, KAJ ŠELE OD FAMILIJE!

Ja, v vednost VAMA in vsem ostalim: s tem vajinim ignoriranjem (s katerim si, dragi bratranec uničil tisto, kar sem si sama mislila o tebi - o super osebi) sta včeraj šla predaleč! Tokrat pa JAZ zamerim, da sta se OBA na prijetni večerji obnašala skrajno svinjsko in to do vseh razen gostitelja in babice! Zdaj imam pa jaz poln KURAC tega sranja! S tem sta pokazala ljudem, ki so mi tako ali drugače blizu, da niso vredni vajinega fancy šmency pogleda. Tako da: nič več živjo od mene - SI NE ZASLUŽITA NITI TEGA VEČ!!! Čeprav sta in za božič in včeraj to od mene dobila - NIČ VEČ!

Da se oseba, ki NIMA POJMA, kaj se je pred dvema mesecema dogajalo, počuti odrinjeno in je začudena nad tem, zakaj je niti pogledata ne.... mislim HALO?!?!?! Ja, vidva sta tista, ki se znata obnašati in tko naprej..... Dobro, da tista oseba ni bila moja mami, ker bi takrat jaz pizdarijo naredila. Bom sedaj nekatere vaše očitke obrnila v vajino smer - prekleta nespoštljiva smrkavca, ki mislita da sta nekaj več od ostalih!!!!! Zame nista vredna pol kurca nič več!!!


Bom pa še ponovila očijeve besede: draga kristijana - ena najbolj ven zmetanih krščanskih vrednot je ravno odpuščanje (čeprav ne vem, kaj kurac bi morali meni odpuščati, ker nisem naredila NIČ, še najmanj pa je kaj naredila Sister).....

Da bom natančna:
- wikipedia: Kristjani na splošno sprejemajo nauk Jezusa Kristusa o ljubezni, nenasilju, spoštovanju drugačnih in odpuščanju.

KHM, a gremo dalje? Ja kakšna kristjana sta pa vidva, če tega ne sprejemata? A?


Tako da: včeraj sta naredila dobro stvar: poln kurac vaju imam in ne mislim vaju več NITI pogledat, dokler se ne bosta vidva opravičila za skrajno svinjsko obnašanje!!!

Pa lep dan!


P.S.: Da ne bo pomote - A je kontaktirala z mano ENKRAT, ko sva izmenjali krožnike, da je M pojedel še moj del jedi.... ni me sicer pogledala, krožnika zva pa vseeno izmenjali.... O, KAKŠNA ČAST! Phhhh

Pa še, dragi M - komentar na izjavo, ki je bila najverjetneje namenjena meni (brez pogleda seveda): Za svoje pisanje na blogu ne potrebujem zgodbe in mnenja drugih, informacije so pa preverjene - sem jih doživela. Sicer pa: PRIVAT BLOG..... a še niste poštekali al kaj??? In ja, skrajno zabavno se mi zdi, da lahko na njem u kurac pošljem kogarkoli, predvsem pa bodite veseli.... tile živčki bi lahko včeraj udarili po vas, pa raje napišem in jih s tem sprostim... glede na to, koliko ste mi jih že požrli, je postov še malo... pa tudi bolje, ker bi bila eksplozija v živo dokaj boleča za vpletene.

Urgenca

No, pa sem spet zbolela. Tokrat še huje kot prej. Začelo se je tisti večer, ko sem se vrnila iz Prage. Sem bruhala iz nič. Kr neki. Potem se je pa nadaljevalo in prišlo do tega, da sem morala dvakrat na urgenco. Ta prvič sem fasala dve injekciji v rit, kar boli za znoret!!! Ta drugič pa infuzijo. Cel liter. Noro.

No, počasi se stanje izboljšuje, ponoči spet spim, in lahko jem banane, danes sem celo s pustim rižem probala, pa je šlo. Bom pa sigurno še nekaj dni prikovana v ležeči položaj.

Moram pa reči, da je na urgenci noro. Folka ogromno (prvič sem prišla ob 24.30, drugič ob 12.30), čakaš pa ne tako dolgo. Če ti vzamejo kri pa traja uro in pol več, kolikor sem jaz obakrat čakala. Je pa neverjetno, kako so tam vsi prijazni! Sestre, zdravniki, vsi so super prijazni, nasmejani, ne glede na to, da je bila prvič ura že 3 zjutraj, ko sem dobila izvide. Res, pričakovala sem tečnost vsaj od sester, ki so itak vedno tečne. Ampak ne, tudi one so bile super. Hitre, nežne kolikor se pri odvzemu krvi in pikanju igel v rit sploh da in vedno nasmejane.

Tako da po svojih izkušnjah lahko delovanje urgence ocenim s čisto petko. Ene grde face nisem videla, noben ni bil zadirčen, nič od tega. In kljub bolečinam sem z urgence obakrat odšla vsaj malce nasmejana prav zaradi njih.

Tako da sestre in zdravniki na urgenci: svaka vam čast! Pa hvala za popikano rit in roke, v katere sem fasala infuzijo! Carji ste!



P.S.: Hvala tudi Hani in teti Lili za spremstvo na urgenco!!! Sem vama dolžna pijačko, ko pridem ven iz svoje luknje! :) Res, najnajnajnajnajlepša hvala!!!!!! mwa****

Praha za novo leto

Oj

No, pa sem nazaj iz Prage, kjer sem preživela novo leto. Bilo je fino, mrzlo, zdaj sem pa... ja spet bolna, kaj je pa to novega pri meni? V letošnji zimi je to že četrtič. :(

No, pa najprej Praga. Pot je bila dolga in dokaj utrujajoča, ampak je šlo, moj zelenko je pridno pičil po cesti, v Pragi sem bila v 8 urah in pol. Potem pa spanje in prvi sprehod po nočnih Hradčanih. Tako kot samo mesto tudi Hradčani niso ne vem kako okrašeni, opaziti je bilo le jaslice iz sena in pa manjšo jelko z modrimi lučkami.

Naslednji dan je bil spet potujoč, saj sem šla v Karlovy Vary in še dva kraja s fascinantnima gradovoma. Karlovy Vary so sicer mesto z 12 vrelci termalne vode (13 vrelec pa je po njihovem kar Becherovka, ki prihaja ravno od tam), ki jo lahko med ogledovanjem mesta pridno srkaš iz za to namenjenih keramičnih skodelic. Mesto so sicer popolnoma prevzeli Rusi, zaradi katerih je tudi tako bogato, hkrati pa imajo tam kar direktno letalsko povezavo do Rusije, zato si lahko na vsakem koraku srečal Ruse, ki sem jih kasneje tudi v Pragi zlahka razločila od ostalih turistov (no ja, tudi Italijani so na daleč prepoznavni).

Sledil je miren dan v Pragi in mrzlično iskanje trgovine Dr. Martens, ker sem res želela najti ene fajn čevlje (in jih nato kupila kar v Ljubljani). In prišla je Neža, s katero sva cel naslednji dan šetali po mestu in našli ta narbuljši golaž s knedliki v mestu, pa še poceni je bil. Za golaž in malo pivo sem dala 90 kron, kar je cca. 3,4 evra.. najedla sem se pa tako, da sem komaj dihala. Potem pa 2 urci spanja in šli smo praznovat. Na Hradčane, kjer je razgled na Prago najlepši. Ognjemetov je bilo mali milijon, vzdušje super, spoznala sem dva Pakistanca, Indijca, Turka in Mehičanko in vsi skupaj smo okoli dveh zjutraj šli v pub na nekaj piv in nato na dolgo pot nazaj - nočni tramvaji = nočna mora.

Potem spanje in... pot nazaj.

Moram reči, da Praga ni kaj dosti okrašena (kot recimo letošnji center Ljubljane), je pa vseeno lepa, za praznično vzdušje so pa poskrbele neštete stojnice s spominki in raznimi dobrotami, tako da je na vsakem trgu tako dišalo, da si takoj lačen postal... ker sem čakala na kosilo, nisem kupila nič - mi je kar malo žal, ker me še zdaj firbec matra kako dobre so tiste jedi. Moram pa potrditi Mojčino mnenje o čeških voznikih - carji. Res, hupanja ne slišiš tudi, če se sredi ceste ustaviš, ker ne veš kam naprej. Vsi so tako strpni, da je kar neverjetno.... tudi čez Avstrijo je bilo ok, dokler nisem prišla do Gradza. Tam pa meglenke za mano, da me je vse slepilo, pa je samo snežilo, megle sploh ni bilo... In le kdo je imel meglenke vklopljene? Ja Slovenci, ane?? Da njihovi fancy šmency avtorčki lepše zgledajo... ufff, jeb***i Slovenci.... Pa blendanje in teženje.... jah welcome home, ane?

No, še nekaj fotk, v naslednjem postu pa o moji PONOVNI bolezni. :(

Aja, pa srečno vsem! :)