Aja, pa še to:
V teh dneh ste vsi s pridom izkoriščali moje "novinarske sposobnosti"... o poštenosti itd. Kot že nekajkrat rečeno: kritika ni dokaz "ignorance in nespoštovanja"!
Kot drugo pa: med linki na tem blogu je tudi link do Financ in tam si lahko ogledate moje članke, ki jih tukaj ni, ker tu ne gre za članke!!! Lahko pa si preberete tudi kakšen komentar mojih sodelavcev, da boste lahko ločili med člankom in komentarjem, če to komu pač predstavlja problem.
Tretjič: to je BLOG, ne pa moje delo. Blog urejam v prostem času in nanj pišem kar mi pač pade na pamet. In ne skrivam svojih misli pred nobenim. In ali to koga moti, ali ne, me ne zanima.
Četrtič: morda najpomembneje - OČITKI, da je moj odnos do cerkve ignoranten, nespoštljiv, je TOTALEN strel v prazno. Jap, nisem verna. In kaj??? To ne pomeni, da nisem odprta za tuje misli in mnenja! Ta izjava mi je namreč danes dala misliti v smer, kaj pa če je ravno obratno? Kaj pa če je tu problem, da name tisti, ki so pač verni, gledajo zviška in ali so morda oni ignorantski in nespoštljivi do mene, glede na to, da mi je bilo rečeno, da sem svoje besede in dejanja jasno pokazala, in se (v mojih besedah) posmehovala tistim, ki pač verjamejo v nekaj, v kar sama ne?
Naj zaključim z mislijo, ki se mi je porodila pred pol ure, do kolikor sem čakala na morebitni odgovor na privat mail, ki sem ga poslala vsem, ki mislijo, da sem svinja.
Sicer sem po tihem pričakovala, da odgovora ne bo, me je pa izid vseeno presenetil. Kljub temu, da se je na moj post pojavilo nekaj klicev mojemu očetu in sestri, ter še več mailov, ki so bili seveda poslani mojemu očetu in ne meni, in da je vsaj ena oseba imela pogum in mail poslala tudi meni, jaz zdaj na svojega nisem dobila odgovora. Zanimivo. Lahko sedaj morda sama rečem, da je vse, kar se je dogajalo v zadnjih nekaj dneh (z izjemo meni namenjenega maila), ignoranca in nespoštljivost do mene? Ker mislim, da je bilo v njem marsikaj razloženo in morda na SEDMIH straneh tudi kakšen razlog, da se me pokliče. Ali sem sama tako naivna, da menim, da je prav, da se stvari povejo odkrito in brez posrednikov? Sem naivna, ker sem mislila, da jih bo mail spodbudil, da mi odgovorijo?
Ne, morda le od drugih pričakujem, da če se nekaj napiše, se na to tudi odgovori. Kaj bi bilo, če oči ne bi odgovoril na maile? Pa Nina na klice? Grdo, ane? Jaz na klice in maile, ki so jih prejemali drugi, nisem odgovarjala, sem pa odgovorila na PRVI mail, ki je bil namenjen direktno meni! In sedaj je tišina. Tudi ok. Ne zahtevam odgovora, sem ga pa, mona, pričakovala. Ni panike... svoje mnenje sem si ustvarila, kot si ga vsi, to je pa to.
Ali pa je to morda le dokaz, da tu nekdo ali nekateri pač nimajo jajc?
No, naj s tem vprašanjem zaključim.
Pa lahko noč
četrtek, 29. november 2007
ponedeljek, 26. november 2007
V vednost vsem - zakaj sem preimenovala svoj blog
Včeraj je do mene prišla novica, da sem nekaj ljudi "razočarala in prizadela" s svojim pisanjem na blogu.
Naj poudarim, da je to blog, torej nanj pišem svoje misli, prepričanja in predvsem dobre ter slabe stvari, ki so se mi zgodile. Za svoje besede se ne nameravam opravičevati. Moje pisanje na blogu odraža moja stališča, ki jih ne nameravam zavijati v celofan in na njih zavezovati mašen. To, da moj blog odraža moje nespoštovanje do "familije" NIKAKOR ne drži, zlasti pa ne del o mojih vrstnikih v družini, do katerih nikoli nisem izkazovala kakršnegakoli nespoštovanja. Če se komu zdi tako, ok, ampak obtoževanja, da svoje družine ne spoštujem, niso na mestu.
Na blog je od julija do zdaj prišlo okoli 1250 ljudi, ker pa števec šteje vsak klik posebej, torej tudi, če se stran osveži, je teh ljudi znatno manj. Torej, moj blog ni namenjen oblikovanju mnenj, ker ga bere premalo ljudi. Le kot primerjava - spletna stran, ki jo službeno oblikujem, ima DNEVNO že okoli 40 tisoč obiskovalcev, jaz sem jih nabrala tisoč v pol leta.
Še enkrat bom poudarila: svoj blog pišem kakor sama hočem, brez samocenzure, ker sem bila naučena izražati svoje mnenje. Zato spornega posta ne nameravam ne spreminjati, ne umikati. Če kdo moj blog prebere "na hitro" in vidi v kakšnem postu le tisto, kar sam želi, je to njegov problem in nikakor ne moj. Na podlagi novice, ki sem jo dobila včeraj, lahko namreč sklepam, da niste brali tako, kot je bilo napisano (zlasti kar se tiče mojega bratranca in sestrične ter njunih partnerjev).
Lahko pa bi malce začela pisati tudi o kritikah drugega dela moje družine, ki je bil od nekdaj osovražen s strani vseh vas, ki trenutno kritizirate mene. Pa bomo videli, kako se bodo ti ljudje počutili takrat in kako se bo njihov odnos do mene na podlagi DVEH POSTOV, spremenil in "zagrenil". Del družine v Kranju je kljub vsem svojim težavam in občasnim tečnostim MOJ. In nihče ni kritiziral VAŠE družine (ki morda tudi ni brez napak). Ampak mi vam ne smemo zameriti (oziroma za to nimamo podlage in pretiravamo, kar to nam je itak v krvi), obratno pa je lahko.
Blog ni namenjen nikakršnim prepirom, vendar ga zaradi nekaj kritik ne nameravam spreminjati, ker lahko potem takoj ponovno zamenjam smer študija in pustim svojo službo... itak ne bi imelo smisla. Z vaše strani so prihajale opazke o MOJI družini, ki so bile tolikokrat slabe, da se dobrih niti ne spomnim več in to bi lahko zamerila, pa nisem... Le zakaj? Ker bi bila potem "taka kot teta, babica, itd." Pa vendar zdaj razmišljam kot moj oče: zakaj sem bila jaz tiho? Ali naj bom tiho še naprej? Ker vidim, da ti v moji družini le tiha poslušnost prinese dober feedback, omenjanje svojega mnenja pa je nezaželeno oziroma... naj se popravim - DOVOLJENO LE IZBRANCEM.
No, naj vam povem - od tega trenutka (želeli ali ne) med te izbrance spadam tudi jaz in to bom s pridom izkoristila. Tudi mene kdaj kaj zmoti. Imam pač tako "faco," da to tako pokažem, včasih pa tudi ne mislim tako kot moja faca kaže... PA KAJ??? Če me lastna družina ne misli sprejeti tako kot sem - kritično in samosvojo - PA NIČ!!! Ne mislim se več obremenjevati s tem, tisti, ki si bo zaradi tega zagrenil odnos do mene ali pač kakorkoli trpel zaradi mojih besed, pa naj.
Ampak vedite, da od tega trenutka dalje tudi jaz ne bom več tiha miška, ki občasno pove svoje mnenje in jo potem po glavi tepejo. NIČ VEČ! Zdaj lahko od mene pričakujete, da bom vrgla ven kar bom hotela in to kadar bom hotela.
Če pa kdo misli, da je s to reakcijo mene kakorkoli prizadel, pa se moti. Imam pomembnejše stvari v življenju kot pa to, da se ukvarjam s tem, kaj nekdo, ki je od sebe vedno dajal energijo, kot da sem jaz nekaj manj od njegovih in da nikoli ne bom tako dobra, misli o meni, ker to itak že vem.
Se bo pa meni rit smejala, ko bom dokazala, da sem vse drugo kot si ti ljudje o meni mislijo!
Naj ta post pove svoje, sicer predvidevam, da bo reakcija podobna prejšnji, ampak to je pa že vaš problem.
Še enkrat: ta blog je (žal nisem bila dovolj konkretna prej - sorry) BREZ CENZURE in bo tak tudi ostal. Tisti, ki ga pa moti ... naj ga pa neha brat!!! Blog je namenjen pisanju svojih misli, nekakšnega dnevnika in če tukaj napišem, da me je nekdo razpizdil ali pa razveselil ali pa, kako je bilo ko sem nazadnje seksala - bom to pač napisala!!!
Grdi pogledi me pa itak kmalu čakajo, tako da - se vidimo!
Naj poudarim, da je to blog, torej nanj pišem svoje misli, prepričanja in predvsem dobre ter slabe stvari, ki so se mi zgodile. Za svoje besede se ne nameravam opravičevati. Moje pisanje na blogu odraža moja stališča, ki jih ne nameravam zavijati v celofan in na njih zavezovati mašen. To, da moj blog odraža moje nespoštovanje do "familije" NIKAKOR ne drži, zlasti pa ne del o mojih vrstnikih v družini, do katerih nikoli nisem izkazovala kakršnegakoli nespoštovanja. Če se komu zdi tako, ok, ampak obtoževanja, da svoje družine ne spoštujem, niso na mestu.
Na blog je od julija do zdaj prišlo okoli 1250 ljudi, ker pa števec šteje vsak klik posebej, torej tudi, če se stran osveži, je teh ljudi znatno manj. Torej, moj blog ni namenjen oblikovanju mnenj, ker ga bere premalo ljudi. Le kot primerjava - spletna stran, ki jo službeno oblikujem, ima DNEVNO že okoli 40 tisoč obiskovalcev, jaz sem jih nabrala tisoč v pol leta.
Še enkrat bom poudarila: svoj blog pišem kakor sama hočem, brez samocenzure, ker sem bila naučena izražati svoje mnenje. Zato spornega posta ne nameravam ne spreminjati, ne umikati. Če kdo moj blog prebere "na hitro" in vidi v kakšnem postu le tisto, kar sam želi, je to njegov problem in nikakor ne moj. Na podlagi novice, ki sem jo dobila včeraj, lahko namreč sklepam, da niste brali tako, kot je bilo napisano (zlasti kar se tiče mojega bratranca in sestrične ter njunih partnerjev).
Lahko pa bi malce začela pisati tudi o kritikah drugega dela moje družine, ki je bil od nekdaj osovražen s strani vseh vas, ki trenutno kritizirate mene. Pa bomo videli, kako se bodo ti ljudje počutili takrat in kako se bo njihov odnos do mene na podlagi DVEH POSTOV, spremenil in "zagrenil". Del družine v Kranju je kljub vsem svojim težavam in občasnim tečnostim MOJ. In nihče ni kritiziral VAŠE družine (ki morda tudi ni brez napak). Ampak mi vam ne smemo zameriti (oziroma za to nimamo podlage in pretiravamo, kar to nam je itak v krvi), obratno pa je lahko.
Blog ni namenjen nikakršnim prepirom, vendar ga zaradi nekaj kritik ne nameravam spreminjati, ker lahko potem takoj ponovno zamenjam smer študija in pustim svojo službo... itak ne bi imelo smisla. Z vaše strani so prihajale opazke o MOJI družini, ki so bile tolikokrat slabe, da se dobrih niti ne spomnim več in to bi lahko zamerila, pa nisem... Le zakaj? Ker bi bila potem "taka kot teta, babica, itd." Pa vendar zdaj razmišljam kot moj oče: zakaj sem bila jaz tiho? Ali naj bom tiho še naprej? Ker vidim, da ti v moji družini le tiha poslušnost prinese dober feedback, omenjanje svojega mnenja pa je nezaželeno oziroma... naj se popravim - DOVOLJENO LE IZBRANCEM.
No, naj vam povem - od tega trenutka (želeli ali ne) med te izbrance spadam tudi jaz in to bom s pridom izkoristila. Tudi mene kdaj kaj zmoti. Imam pač tako "faco," da to tako pokažem, včasih pa tudi ne mislim tako kot moja faca kaže... PA KAJ??? Če me lastna družina ne misli sprejeti tako kot sem - kritično in samosvojo - PA NIČ!!! Ne mislim se več obremenjevati s tem, tisti, ki si bo zaradi tega zagrenil odnos do mene ali pač kakorkoli trpel zaradi mojih besed, pa naj.
Ampak vedite, da od tega trenutka dalje tudi jaz ne bom več tiha miška, ki občasno pove svoje mnenje in jo potem po glavi tepejo. NIČ VEČ! Zdaj lahko od mene pričakujete, da bom vrgla ven kar bom hotela in to kadar bom hotela.
Če pa kdo misli, da je s to reakcijo mene kakorkoli prizadel, pa se moti. Imam pomembnejše stvari v življenju kot pa to, da se ukvarjam s tem, kaj nekdo, ki je od sebe vedno dajal energijo, kot da sem jaz nekaj manj od njegovih in da nikoli ne bom tako dobra, misli o meni, ker to itak že vem.
Se bo pa meni rit smejala, ko bom dokazala, da sem vse drugo kot si ti ljudje o meni mislijo!
Naj ta post pove svoje, sicer predvidevam, da bo reakcija podobna prejšnji, ampak to je pa že vaš problem.
Še enkrat: ta blog je (žal nisem bila dovolj konkretna prej - sorry) BREZ CENZURE in bo tak tudi ostal. Tisti, ki ga pa moti ... naj ga pa neha brat!!! Blog je namenjen pisanju svojih misli, nekakšnega dnevnika in če tukaj napišem, da me je nekdo razpizdil ali pa razveselil ali pa, kako je bilo ko sem nazadnje seksala - bom to pač napisala!!!
Grdi pogledi me pa itak kmalu čakajo, tako da - se vidimo!
nedelja, 25. november 2007
Praha drugič
No, kot obljubljeno... opravičujem se za zamudo...
Po ogledu muzeja Škode (slikca v prejšnjem postu) smo odšli na rojstnodnevno zabavo v srednjeveško restavracijo. To je bilo pa presenečenje zase - grobi natakarji, hrano se je jedlo samo z rokami...
No, poljubček za vse najboljše:
potem pa... žurka s trebušnimi plesalkami (s katerimi je oči plesal na mizah) in glasbo:)
in vodno pipo
No, zabave je bilo konec, naslednji dan pa nas je čakala zlata Praga. Jaz sem se tam dobila s kolegico Nežo, ki tam prek Erasmusa študira 5 mesecev...
No, to smo pa mi z Nežo, Janom in Martinom iz Prage.
Nato je naslednji dan prišla na vrsto dolga pot domov, ki je šla kar ok, malce preveč filmov iz bivče Juge za moj okus (ker pač ne štekam), ampak ok, jaz sem itak full spala.
No, to je to, meli smo se fajn... ZELO kmalu pa sledi nov post.
Po ogledu muzeja Škode (slikca v prejšnjem postu) smo odšli na rojstnodnevno zabavo v srednjeveško restavracijo. To je bilo pa presenečenje zase - grobi natakarji, hrano se je jedlo samo z rokami...
No, poljubček za vse najboljše:
potem pa... žurka s trebušnimi plesalkami (s katerimi je oči plesal na mizah) in glasbo:)
in vodno pipo
No, zabave je bilo konec, naslednji dan pa nas je čakala zlata Praga. Jaz sem se tam dobila s kolegico Nežo, ki tam prek Erasmusa študira 5 mesecev...
No, to smo pa mi z Nežo, Janom in Martinom iz Prage.Nato je naslednji dan prišla na vrsto dolga pot domov, ki je šla kar ok, malce preveč filmov iz bivče Juge za moj okus (ker pač ne štekam), ampak ok, jaz sem itak full spala.
No, to je to, meli smo se fajn... ZELO kmalu pa sledi nov post.
četrtek, 1. november 2007
Vse najboljše, oči!!!
No, pa smo nazaj iz potovanja po Pragi. Oči je namreč tam praznoval svojih 50 let. Vtisov je ogromno, zato bom začela kar na..... začetku, ane?!?!
Ob 6h zjutraj nas je avtobus pobral v Ljubljani in začela se je dolga pot do Prage. Ker pa sta mami in oči naredila fajn program, je minila kar hitro. Od zgodbic o njunem življenju, do hrane in pijače ter filmov. No ja, tudi jaz sem malo prispevala, spekla sem za bataljon medenjakov, ki so jih vsi pridno zobali. Hehe, nekateri samo zato, ker so bili moji, čeprav so bili siti, niso mogli reči ne. :)
Potem pa prihod v mojo Prago in nastanitev v hotelu, ki je bil zelo prijeten. Sobe so bile preproste, ampak čiste in tople - dovolj za spanje, saj je bilo to vse, kar smo nekateri počeli v njih. ;)
Prvi večer se je nadaljeval v gostilni Hostinec u Kalicha, kamor naj bi zahajal tudi zloglasni dobri vojak Švejk in kjer so se nam pridružili tudi naši češki prijatelji, ki jih je bilo super videti po dolgem času.
Prva generacija slovensko - češkega prijateljstva
Oči med eksanjem dvolitrske krigle piva in midva skupaj med nekoliko bolj umirjenim pitjem.
Eden izmed Škodinih oldtimerjev, ki so res fascinantni.
Ostalo v naslednjem postu, ki bo gor enkrat jutri, ker me nekaj nalaganje slik zafrkava. :)
Ob 6h zjutraj nas je avtobus pobral v Ljubljani in začela se je dolga pot do Prage. Ker pa sta mami in oči naredila fajn program, je minila kar hitro. Od zgodbic o njunem življenju, do hrane in pijače ter filmov. No ja, tudi jaz sem malo prispevala, spekla sem za bataljon medenjakov, ki so jih vsi pridno zobali. Hehe, nekateri samo zato, ker so bili moji, čeprav so bili siti, niso mogli reči ne. :)
Potem pa prihod v mojo Prago in nastanitev v hotelu, ki je bil zelo prijeten. Sobe so bile preproste, ampak čiste in tople - dovolj za spanje, saj je bilo to vse, kar smo nekateri počeli v njih. ;)
Prvi večer se je nadaljeval v gostilni Hostinec u Kalicha, kamor naj bi zahajal tudi zloglasni dobri vojak Švejk in kjer so se nam pridružili tudi naši češki prijatelji, ki jih je bilo super videti po dolgem času.
Prva generacija slovensko - češkega prijateljstva
Oči med eksanjem dvolitrske krigle piva in midva skupaj med nekoliko bolj umirjenim pitjem.
Eden izmed Škodinih oldtimerjev, ki so res fascinantni.
Ostalo v naslednjem postu, ki bo gor enkrat jutri, ker me nekaj nalaganje slik zafrkava. :)
Naročite se na:
Objave (Atom)