Evo, to je to. Pa se selim... Trenutno preživljam zadnjih nekaj ur v garsonjeri, ki je bila moj ljubljanski dom kar dve leti. Kar čudno je zdaj, ko so v flatu same škatle...
Selim se pa: k Snorku na Dolgi most... iz garsonjere v 3-sobno stanovanje... po mojem bom kar nekaj časa rabila, da se privadim na večji flat in vse to.
No, danes se torej selim... ob14h imamo na Financah izobraževanje, ki bo trajalo do 16h ali 17h. Pol pa hitro v garsonjero pa selit.
Vsaj spakirano imam vse, tako da ne bo panike in bom lahko začela selit takoj.
Tako da.... ko se naslednjič javim, bom že pri Urši. :)
petek, 31. avgust 2007
petek, 24. avgust 2007
OK, zdaj pa resno... nehajte težit!!!
Namenjeno zlasti moji sestrici, ki tezi, naj že kaj objavim!
Naj razložim svojo situacijo:
1. Trenutno se učim, ker imam v sredo popoldan izpit, tako da mi to vzame večino časa. V nedeljo se vseeno dobim s Snorkom na drinku, ki po dveh mesecih prihaja iz LA-ja.
2. V četrtek že delam (no ja, zame je šele, ker sem že tolko časa fraj, da se mi že trga, ker tko pogrešam redakcijo in ves vrvež povezan z njo), v petek imamo pa na Financah še izobraževanje za novinarje, ki bo po mojem zelo zanimivo.
3. Med vsem tem časom moram še spakirat stvari, ker se v soboto selim, tko da... škatla na škatlo...
TOREJ: ne vem kako bom vse zmogla, zlasti selitev in učenje, zato: posnetek dam gor, ko ga dobim predelanega, ostalo pa: nimam časa neki full objavljat, sorry. Ja, se ne učim več kot..... OSEM ur na dan, ampak ostali čas, ki ga ne porabim za učenje, gre za filanje škatel in pospravljanje flata, v katerem bom še en teden. Upam, da me štekate, da res nimam neki ekstra časa, predvsem pa, da se mi razen tega itak nič ne dogaja, ker mi to zapolni vse ur dneva! Sej bom pol kaj več dala gor, obljubim!
Zdaj pa... nazaj med knjige...
P.S.: Nina, upam, da zdaj štekaš!!
Naj razložim svojo situacijo:
1. Trenutno se učim, ker imam v sredo popoldan izpit, tako da mi to vzame večino časa. V nedeljo se vseeno dobim s Snorkom na drinku, ki po dveh mesecih prihaja iz LA-ja.
2. V četrtek že delam (no ja, zame je šele, ker sem že tolko časa fraj, da se mi že trga, ker tko pogrešam redakcijo in ves vrvež povezan z njo), v petek imamo pa na Financah še izobraževanje za novinarje, ki bo po mojem zelo zanimivo.
3. Med vsem tem časom moram še spakirat stvari, ker se v soboto selim, tko da... škatla na škatlo...
TOREJ: ne vem kako bom vse zmogla, zlasti selitev in učenje, zato: posnetek dam gor, ko ga dobim predelanega, ostalo pa: nimam časa neki full objavljat, sorry. Ja, se ne učim več kot..... OSEM ur na dan, ampak ostali čas, ki ga ne porabim za učenje, gre za filanje škatel in pospravljanje flata, v katerem bom še en teden. Upam, da me štekate, da res nimam neki ekstra časa, predvsem pa, da se mi razen tega itak nič ne dogaja, ker mi to zapolni vse ur dneva! Sej bom pol kaj več dala gor, obljubim!
Zdaj pa... nazaj med knjige...
P.S.: Nina, upam, da zdaj štekaš!!
sreda, 22. avgust 2007
Poljska drugič z obljubljenimi fotkami barake
Hoj hoj hoj...
Dobila sem še slikce sestrične Urše (ena od črnih od familije), tango sledi pa v naslednjem postu... malo bo treba predelat posnetek.
No, pa začnimo z obljubljenimi fotkami barake.
Torej, v sobi za tri smo
bile Špela, Urša in jaz,
moja postelja je bila pa
tik ob vhodnih vratih.
Ker ni bilo konkretnih omaric, smo imeli večino stvari na mizi...
No, tule je pa še fotka od naše fancy kopalnice.
Kot je vidno na sliki, ni bilo poličk za odlaganje kozmetike, ki smo jo punce imele kar nekaj, ker smo vedele, da se bomo mogle za poroko zrihtat. Zato je vse pristalo na mizi v sobi.
No, kot rečeno pa je bila večina v hotelu, ki smo ga mi lahko le nemo opazovali skozi ograjo (ja, skedenj je bil ograjen):
Tukaj je pa še fotka busa, na katerem smo poslušali govejo muziko in nestrpno čakali na WC - kot sem povedala v prejšnjem postu tudi po 3,5 ure (po tem, ko smo šli povedat, da nas res že močno tišči).
In pa še ena fotka tanga za pokušino... kot rečeno, posnetek sledi kmalu. Naj opozorim še to, da so vse fotke na tem blogu neobdelane, ker se mi tega ne da počet, tako da če je katera slaba, sorry, če je pa katera dobra pa.... damn I'm good!!! :)
Uživajte, zdaj se grem pa res učit, tko da.... bodite pridni, pridno delajte in.... Finance, se vidimo v četrtek (drugi teden) - pošteno vas že pogrešam! :)
Dobila sem še slikce sestrične Urše (ena od črnih od familije), tango sledi pa v naslednjem postu... malo bo treba predelat posnetek.
No, pa začnimo z obljubljenimi fotkami barake.
Torej, v sobi za tri smo
bile Špela, Urša in jaz,
moja postelja je bila pa
tik ob vhodnih vratih.
Ker ni bilo konkretnih omaric, smo imeli večino stvari na mizi...
No, tule je pa še fotka od naše fancy kopalnice.
Kot je vidno na sliki, ni bilo poličk za odlaganje kozmetike, ki smo jo punce imele kar nekaj, ker smo vedele, da se bomo mogle za poroko zrihtat. Zato je vse pristalo na mizi v sobi.No, kot rečeno pa je bila večina v hotelu, ki smo ga mi lahko le nemo opazovali skozi ograjo (ja, skedenj je bil ograjen):
Tukaj je pa še fotka busa, na katerem smo poslušali govejo muziko in nestrpno čakali na WC - kot sem povedala v prejšnjem postu tudi po 3,5 ure (po tem, ko smo šli povedat, da nas res že močno tišči).
In pa še ena fotka tanga za pokušino... kot rečeno, posnetek sledi kmalu. Naj opozorim še to, da so vse fotke na tem blogu neobdelane, ker se mi tega ne da počet, tako da če je katera slaba, sorry, če je pa katera dobra pa.... damn I'm good!!! :)
Uživajte, zdaj se grem pa res učit, tko da.... bodite pridni, pridno delajte in.... Finance, se vidimo v četrtek (drugi teden) - pošteno vas že pogrešam! :)
sobota, 18. avgust 2007
Poljska ...
Oj
Pa sem nazaj... iz Poljske... končno...
Moram reči, da je bilo kar pestro... zanimivo,... vsekakor nekaj dobrih spominov...
No, pa da začnem... v sredo ob 3.07 zjutraj smo štartali na 17-urno pot preko Dunaja, Bratislave in malo Češke do Krakova, kjer smo imeli nekaj urni postanek. Na poti mi je blo full slabo, tko da smo se mogli ustavit za 20 minut, kar pa zal ni bilo vsem po godu. Pa še govejo muziko so vrteli, tko 15x isti CD, da se nam je že mešalo. No, pol smo končno prišli do Krakova in smo sestrični Špela, Urša in jaz zbežale po svoje, si ogledale mesto, šle na pijačko in kosilo in uživale po svoje.
Krakov je res prečudovito mesto z ogromno cerkvami in zelenja. Ob reki je namreč velik park (alla trg Zvezda x 100) kjer lahko na travi sediš in počneš kar ti paše. V okolici glavnega trga je večina znamenitosti.
In potem smo se odpravili nazaj na bus, kjer smo na zamudnike čakali še kakih 20 minut, nato pa smo se odpeljali še slabih 200km dalje do kraja Gogolin, kjer nas je čakal topel hotel... no vsaj nekatere. Prihod v hotel je bil res težko pričakovan in komaj smo čakali na posteljo. Ugotovili smo, da so mami, očija, Nino, sestrični in mene namestili v "Domek 1", hiško nekaj metrov od hotela, kar je bilo kar cool... dokler nismo prišli v ta Domek. Namenjen je za 4 osebe in ima dnevno sobo. V njej pa so bile še tri postelje. Torej smo pristali v hiški za štiri, bilo pa nas je šest. Ni panike, dokler nismo pogledali še v kopalnico... ogledalo je bilo sicer celo, a namazati se pred njim ni dalo... in potem je prišel čas za težko pričakovani tuš (po 17 urah vožnje....). No ja, to je bil pa podvig zase, kajti tople vode ni bilo (hihi, oči se je drl ko nor med tuširanjem). In tako smo eden po eden hodili pod mrzel tuš (kar je trajalo, ker je itak blo 6 ljudi). No popravili ga niso, tko da smo morali potrpet. Najbolj smešen je bil moj oče, ko je zvečer rekel: "Punce, dejmo, luči ugasnit pa barako zaklent, da ne bo kdo not pršel!"
Naslednji dan smo se nekako namazali (dobro da je Nina imela ogledalce s sabo), oblekli in se z busom odpeljali v 25km oddaljeno mesto Opole, kjer smo se ustavili v tamkajšnji katedrali, kjer je bila poroka. Tam smo čakali in se sprehajali, saj nismo vedeli kam se usesti in kakšne običaje imajo tam Poljaki. Nato smo se neporočene punce postavile ob cerkvene klopi (ne vem, kako se jim reče), dobile vrtnice in bile družice. Prišla sta Matej in Aleksandra s tipično poročno obleko in se mimo nas sprehodila do oltarja. In začela se je dolgotrajna maša kjer smo malo sedeli, pa dostikrat vstajali in doživeli Mateja govoriti poljsko. Hihi, to je bilo prav smešno, ker mu je duhovnik zraven šepetal in enkrat neki pšpšpš rekel in se je Matej začel smejat ker ni znal ponovit.
In pol tipični riž. Pol so se šli pa vsi slikat pred neko hišo, sveta trojica (Urša, Špela in jaz) pa s šoferjem na pijačo.
In bose po mestu, ker so nas preveč bolele noge.
Hehe, raje umazane noge kot pa da bolijo. :)
In pol smo šli nazaj v hotel na žurko kjer so se nam pridružili še Poljaki (za tiste, ki ne vejo, Aleksandra je Poljakinja). No, sveta trojica je šla najprej v "skedenj" noge pod mrzel tuš dat (toplega itak ni bilo) pa se preoblečt, ker je malo trajalo... voda pa to. In smo šle nazaj na žurko, kjer smo ugotovile, da me sicer sedimo na desni strani plesišča s Slovenci, mami pa oči sta bla pa nekje med Poljaki (ki jih nista poznala). Žurka je bila kar fajn, cool muzika, poljska, medtem ko se je slovenska vrtela potiho, med pavzami. Poljaki so pa nori, vodko žlampajo ko da je sok, plešejo pa ko nori!!! Sveta trojica in Nina pa ni hotla plesat, kar je bilo najbolj grozno. Vsi so nas silili, naj že plešemo in niso dali miru, vsakih nekaj minut so prihajali težit. Pač ne plešemo rade, se pa še vedno lahko zabavamo, z vodko-juiceom in hrano... In niso nehali. In so mislili, da nam je bedno, ampak me smo se mele prav fajn, če ne bi težili, bi se mele še bolje. In nekje je babica celo nekemu tipu rekla, da smo jo izdale... HALO?!?!?!
Je bla pa na žurki ena full huda stvar. Matej in Aleksandra sta sla na tečaj plesa - Matej itak ne zna plesat - in odplesala tak tango, da ni blo za verjet, res, bila sta fenomenalna! Posnetek moram še predelat, bo pa - upam - kmalu dostopen.
Počakale smo do 23h na torto, ki je bla lušna, ampak ... sladic pač ne znajo delat tko kot mi...
In smo šle še za urco v "skedenj" pol pa spat.
In drugo jutro na zajtrk pa na debato pred hotel. Nakar nas ob 11.40 opozorijo, da moramo ob 12h spraznit sobe. Thanks for bringing that up so soon!!! No pakiranje je bilo bolj na brzino, na tuš (ki so ga celo popravli) pa smo lahko pozabili, saj je bilo 20 minut za 6 oseb premalo. Pol pa kosilo ob kao 13h. No ja, ob 14h pa res. Takrat bi sicer mogli že štartat domov, ampak ok. Na kosilu smo punce fajn izkoristile nenehno prihajajoče vodke in si jih nekaj "sposodile" za domov, z eno pa podkupile šoferja, da je rekel, da se je CD z govejo muziko pokvaril in da ga nismo več poslušali. Štartali smo okoli 16.30. In bilo je dokaj cool, dokler ni okoli 22h en fant šel naprej prosit za postanek za WC. Pošteno je že vse zadaj tiščalo, ker smo med kosilom popili toliko pijače. No, po petih pumpah, ki smo jih "preskočili", smo prišli do Dunaja, kjer pa, glej ga zlomka, kolona, ki je trajala celo uro. Zadaj smo se že drli za WC, jaz sem mislila, da bom jokala. Nekaj pred drugo uro zjutraj smo se zapeljali mimo še dveh pump, ko smo se končno ustavili na pumpi, kjer nas kljub gužvi za ženski WC, niso spustili na moškega. Pol pa..... hvala bogu, školjka!!! No, saj na busu smo medtem, ko sem jaz razmišljala o tem, da bi svoje opravila na busu na preprogi, bili vsi zelo tečni pa zoprni, pa da ne znamo zdržat (skoraj 4 ure), pa nevzgojeni, pa kure, pa oh in sploh in črne ovce (seveda le sveta trojica in Nina, ostali so čisto cool), ampak ok. Na tisto pumpo smo namreč čakali, ker so na večji pumpi želeli nekaj pojesti, zato manjše niso bile dovolj. Ki na manjši se nismo mogli ustavit samo za WC, smo mogli čakat.
Da ne bo pomote, gužvo smo isto štekali, ampak 5+2 pump vmes, na katerih se nismo ustavili, kljub prosjačenju mnogih (me štiri smo bile najglasnejše, a ne edine - pa vendar edine ta grde), tega pa ni za razumet!!!!!!!!!!
No, ob 6.45 smo končno prišli v LJ, domov šele ob 7.30 zjutraj, pol pa spanje do 12h in... here I am, upam, da take poti ne bo treba NIKOLI več naredit. Žal sem se počutila manjvredno, ker ni bilo (razen poroke in žurke) čisto NIČ, kot bi moglo bit in to ne le zame, ampak tudi za Matejeve prijatelje, ki so si delili sosednjo "brunarco".
No, pa še to, tole je hotel in sobe v njem:
Tole pa naša brunarca, slika sobe sledi v naslednjem postu kot tango:
No, to je to, tango pride naknadno. To je bil izlet, ki si ga bom vsekakor zapomnila po Matejevi poroki in Krakovu, ostale stvari pa bodo žal ostale v spominu z grenkim priokusom.
Se še kaj javim, med učenjem :(
Pa sem nazaj... iz Poljske... končno...
Moram reči, da je bilo kar pestro... zanimivo,... vsekakor nekaj dobrih spominov...
No, pa da začnem... v sredo ob 3.07 zjutraj smo štartali na 17-urno pot preko Dunaja, Bratislave in malo Češke do Krakova, kjer smo imeli nekaj urni postanek. Na poti mi je blo full slabo, tko da smo se mogli ustavit za 20 minut, kar pa zal ni bilo vsem po godu. Pa še govejo muziko so vrteli, tko 15x isti CD, da se nam je že mešalo. No, pol smo končno prišli do Krakova in smo sestrični Špela, Urša in jaz zbežale po svoje, si ogledale mesto, šle na pijačko in kosilo in uživale po svoje.
Krakov je res prečudovito mesto z ogromno cerkvami in zelenja. Ob reki je namreč velik park (alla trg Zvezda x 100) kjer lahko na travi sediš in počneš kar ti paše. V okolici glavnega trga je večina znamenitosti.In potem smo se odpravili nazaj na bus, kjer smo na zamudnike čakali še kakih 20 minut, nato pa smo se odpeljali še slabih 200km dalje do kraja Gogolin, kjer nas je čakal topel hotel... no vsaj nekatere. Prihod v hotel je bil res težko pričakovan in komaj smo čakali na posteljo. Ugotovili smo, da so mami, očija, Nino, sestrični in mene namestili v "Domek 1", hiško nekaj metrov od hotela, kar je bilo kar cool... dokler nismo prišli v ta Domek. Namenjen je za 4 osebe in ima dnevno sobo. V njej pa so bile še tri postelje. Torej smo pristali v hiški za štiri, bilo pa nas je šest. Ni panike, dokler nismo pogledali še v kopalnico... ogledalo je bilo sicer celo, a namazati se pred njim ni dalo... in potem je prišel čas za težko pričakovani tuš (po 17 urah vožnje....). No ja, to je bil pa podvig zase, kajti tople vode ni bilo (hihi, oči se je drl ko nor med tuširanjem). In tako smo eden po eden hodili pod mrzel tuš (kar je trajalo, ker je itak blo 6 ljudi). No popravili ga niso, tko da smo morali potrpet. Najbolj smešen je bil moj oče, ko je zvečer rekel: "Punce, dejmo, luči ugasnit pa barako zaklent, da ne bo kdo not pršel!"
Naslednji dan smo se nekako namazali (dobro da je Nina imela ogledalce s sabo), oblekli in se z busom odpeljali v 25km oddaljeno mesto Opole, kjer smo se ustavili v tamkajšnji katedrali, kjer je bila poroka. Tam smo čakali in se sprehajali, saj nismo vedeli kam se usesti in kakšne običaje imajo tam Poljaki. Nato smo se neporočene punce postavile ob cerkvene klopi (ne vem, kako se jim reče), dobile vrtnice in bile družice. Prišla sta Matej in Aleksandra s tipično poročno obleko in se mimo nas sprehodila do oltarja. In začela se je dolgotrajna maša kjer smo malo sedeli, pa dostikrat vstajali in doživeli Mateja govoriti poljsko. Hihi, to je bilo prav smešno, ker mu je duhovnik zraven šepetal in enkrat neki pšpšpš rekel in se je Matej začel smejat ker ni znal ponovit.
In pol tipični riž. Pol so se šli pa vsi slikat pred neko hišo, sveta trojica (Urša, Špela in jaz) pa s šoferjem na pijačo.
In bose po mestu, ker so nas preveč bolele noge.
Hehe, raje umazane noge kot pa da bolijo. :)In pol smo šli nazaj v hotel na žurko kjer so se nam pridružili še Poljaki (za tiste, ki ne vejo, Aleksandra je Poljakinja). No, sveta trojica je šla najprej v "skedenj" noge pod mrzel tuš dat (toplega itak ni bilo) pa se preoblečt, ker je malo trajalo... voda pa to. In smo šle nazaj na žurko, kjer smo ugotovile, da me sicer sedimo na desni strani plesišča s Slovenci, mami pa oči sta bla pa nekje med Poljaki (ki jih nista poznala). Žurka je bila kar fajn, cool muzika, poljska, medtem ko se je slovenska vrtela potiho, med pavzami. Poljaki so pa nori, vodko žlampajo ko da je sok, plešejo pa ko nori!!! Sveta trojica in Nina pa ni hotla plesat, kar je bilo najbolj grozno. Vsi so nas silili, naj že plešemo in niso dali miru, vsakih nekaj minut so prihajali težit. Pač ne plešemo rade, se pa še vedno lahko zabavamo, z vodko-juiceom in hrano... In niso nehali. In so mislili, da nam je bedno, ampak me smo se mele prav fajn, če ne bi težili, bi se mele še bolje. In nekje je babica celo nekemu tipu rekla, da smo jo izdale... HALO?!?!?!
Je bla pa na žurki ena full huda stvar. Matej in Aleksandra sta sla na tečaj plesa - Matej itak ne zna plesat - in odplesala tak tango, da ni blo za verjet, res, bila sta fenomenalna! Posnetek moram še predelat, bo pa - upam - kmalu dostopen.
Počakale smo do 23h na torto, ki je bla lušna, ampak ... sladic pač ne znajo delat tko kot mi...
In smo šle še za urco v "skedenj" pol pa spat.In drugo jutro na zajtrk pa na debato pred hotel. Nakar nas ob 11.40 opozorijo, da moramo ob 12h spraznit sobe. Thanks for bringing that up so soon!!! No pakiranje je bilo bolj na brzino, na tuš (ki so ga celo popravli) pa smo lahko pozabili, saj je bilo 20 minut za 6 oseb premalo. Pol pa kosilo ob kao 13h. No ja, ob 14h pa res. Takrat bi sicer mogli že štartat domov, ampak ok. Na kosilu smo punce fajn izkoristile nenehno prihajajoče vodke in si jih nekaj "sposodile" za domov, z eno pa podkupile šoferja, da je rekel, da se je CD z govejo muziko pokvaril in da ga nismo več poslušali. Štartali smo okoli 16.30. In bilo je dokaj cool, dokler ni okoli 22h en fant šel naprej prosit za postanek za WC. Pošteno je že vse zadaj tiščalo, ker smo med kosilom popili toliko pijače. No, po petih pumpah, ki smo jih "preskočili", smo prišli do Dunaja, kjer pa, glej ga zlomka, kolona, ki je trajala celo uro. Zadaj smo se že drli za WC, jaz sem mislila, da bom jokala. Nekaj pred drugo uro zjutraj smo se zapeljali mimo še dveh pump, ko smo se končno ustavili na pumpi, kjer nas kljub gužvi za ženski WC, niso spustili na moškega. Pol pa..... hvala bogu, školjka!!! No, saj na busu smo medtem, ko sem jaz razmišljala o tem, da bi svoje opravila na busu na preprogi, bili vsi zelo tečni pa zoprni, pa da ne znamo zdržat (skoraj 4 ure), pa nevzgojeni, pa kure, pa oh in sploh in črne ovce (seveda le sveta trojica in Nina, ostali so čisto cool), ampak ok. Na tisto pumpo smo namreč čakali, ker so na večji pumpi želeli nekaj pojesti, zato manjše niso bile dovolj. Ki na manjši se nismo mogli ustavit samo za WC, smo mogli čakat.
Da ne bo pomote, gužvo smo isto štekali, ampak 5+2 pump vmes, na katerih se nismo ustavili, kljub prosjačenju mnogih (me štiri smo bile najglasnejše, a ne edine - pa vendar edine ta grde), tega pa ni za razumet!!!!!!!!!!
No, ob 6.45 smo končno prišli v LJ, domov šele ob 7.30 zjutraj, pol pa spanje do 12h in... here I am, upam, da take poti ne bo treba NIKOLI več naredit. Žal sem se počutila manjvredno, ker ni bilo (razen poroke in žurke) čisto NIČ, kot bi moglo bit in to ne le zame, ampak tudi za Matejeve prijatelje, ki so si delili sosednjo "brunarco".
No, pa še to, tole je hotel in sobe v njem:
Tole pa naša brunarca, slika sobe sledi v naslednjem postu kot tango:
No, to je to, tango pride naknadno. To je bil izlet, ki si ga bom vsekakor zapomnila po Matejevi poroki in Krakovu, ostale stvari pa bodo žal ostale v spominu z grenkim priokusom.
Se še kaj javim, med učenjem :(
četrtek, 9. avgust 2007
Uživajte...
No, javljam se še zadnjič (če me ne bo premamilo pa bom jutri še kaj gor dala), preden za nekaj časa poniknem.Jutri imam namreč najprej kosilo s starši, potem grem domov, potem pa še na Poljsko na poroko svojega bratranca.... Nazaj bom enkrat v petek ponoči, takrat pa se najverjetneje začne učenje za statistiko (jupiii, boljšega ne bi mogla delat) in pa priprave na selitev v drugi flat (hehe, Snork je čisto iz sebe :D)
Tako da uživajte, tisti, ki delate, bodite pridni, pa ne se preveč naprezat... kako urco si še zase vzemite, tisti, ki ste po dopustih pa..... itak že uživate :)
Upam samo, da bo moja selitev potekala normalno in da ne bo preveč živčnosti...sej veste, ko jaz živčna ratam, sem na največji vrag kar jih je. :D
Ciao
Tako da uživajte, tisti, ki delate, bodite pridni, pa ne se preveč naprezat... kako urco si še zase vzemite, tisti, ki ste po dopustih pa..... itak že uživate :)
Upam samo, da bo moja selitev potekala normalno in da ne bo preveč živčnosti...sej veste, ko jaz živčna ratam, sem na največji vrag kar jih je. :D
Ciao
sreda, 8. avgust 2007
Nekaj o dobrem vinu
Zame najboljša vina predstavljajo vina iz Šmarij nad Koprom imenovana Santomas. Med mojimi najljubšimi vini pa je njihov Rose, ki je prav prijetno osvežujoč in ... jummy suh.
Sicer pa se ponašajo tudi z barique vini (staranimi), ki so prav tako vrhunska. Zanimivo je, da se njihova vina prodajajo (po dokaj hudih cenah) tudi v nekaterih najbolj prestižnih restavracijah v ZDA.
V skladišču je pa.... jummy, jaz bi kar vse odnesla... :)
nedelja, 5. avgust 2007
Karlovac
Ravnokar sem se vrnila s kratkega izleta v Karlovcu... ja, po nekaj letih sem prestopila slovensko-hrvaško mejo!!!
Tja sem šla pa z Janijem po njegovo mamo, ki se je vrnila z uživanja na morju.
Moram reči, da je mesto name pustilo dokaj mešane občutke. Po eni strani je v mestu ogromno parkov in zelenja, tako da počitek v senčki ali pa rolanje po parkih, vsekakor prideta v poštev, placa za to je pa ogromno.
Sicer pa je 
samo
mesto bolj
ali manj
zanemarjeno,
obnavlja se
le trge pa parke, novih zgradb skoraj ni. Tukaj je recimo dokaj simpatična cerkev, pred katero pa so ruševine. Mesto z okoli 60 tisoč prebivalcev ima le dva hotela, tisti ta stari, takrat fancy hoteli (desno) so pa le še ruševine.
Vojna je pustila svoje posledice, ki jih
v nekaterih mestih ne sanirajo, ker se jim ne zdi vredno. Večina blokov ima take čudne luknje v fasadi... take od metkov in obstreljevanja. Na blokih se vidi le ena vrsta obnove - šipe so nove, ker jih je bilo pač treba zamenjat. Pa tudi na pločnikih so same luknje.
Ampak kljub temu te to mestece, pol ure vožnje od Metlike, kar malce prevzame. Nekaj tako tragičnega in hkrati lepega je tam, da so občutki sicer mešani, a ti na koncu dneva ni žal, da si se odpeljal tja... seveda sam ogled mesta ne vzame več kot kaki dve urci hoje.
No,... je bla pa še ena stvar, ki je bila meni v mestu všeč... taka s fancy očali.... ki se sicer ne mara slikat, ampak sem se potrudla... in to je rezultat:
***
Tja sem šla pa z Janijem po njegovo mamo, ki se je vrnila z uživanja na morju.
Moram reči, da je mesto name pustilo dokaj mešane občutke. Po eni strani je v mestu ogromno parkov in zelenja, tako da počitek v senčki ali pa rolanje po parkih, vsekakor prideta v poštev, placa za to je pa ogromno.
Sicer pa je 
samo
mesto bolj
ali manj
zanemarjeno,
obnavlja se
le trge pa parke, novih zgradb skoraj ni. Tukaj je recimo dokaj simpatična cerkev, pred katero pa so ruševine. Mesto z okoli 60 tisoč prebivalcev ima le dva hotela, tisti ta stari, takrat fancy hoteli (desno) so pa le še ruševine.
Vojna je pustila svoje posledice, ki jih
v nekaterih mestih ne sanirajo, ker se jim ne zdi vredno. Večina blokov ima take čudne luknje v fasadi... take od metkov in obstreljevanja. Na blokih se vidi le ena vrsta obnove - šipe so nove, ker jih je bilo pač treba zamenjat. Pa tudi na pločnikih so same luknje.
Ampak kljub temu te to mestece, pol ure vožnje od Metlike, kar malce prevzame. Nekaj tako tragičnega in hkrati lepega je tam, da so občutki sicer mešani, a ti na koncu dneva ni žal, da si se odpeljal tja... seveda sam ogled mesta ne vzame več kot kaki dve urci hoje.
No,... je bla pa še ena stvar, ki je bila meni v mestu všeč... taka s fancy očali.... ki se sicer ne mara slikat, ampak sem se potrudla... in to je rezultat:
***
A night out
Hoj hoj
No, s sestro Nino sva včeraj malo pohajali po mestu in se ustavili v Dvornem baru na kozarčku Roseja. Jummmy!!!
Ker je pa moja predraga sestrica popolnoma obsedena s fotkanjem same sebe, me je povlekla zraven in nastala je spodnja slikca. Btw: enaka barva las je zgolj naključje!! Sama sebi sem pa izjemoma celo všeč na tej slikci.....
No, s sestro Nino sva včeraj malo pohajali po mestu in se ustavili v Dvornem baru na kozarčku Roseja. Jummmy!!!
Ker je pa moja predraga sestrica popolnoma obsedena s fotkanjem same sebe, me je povlekla zraven in nastala je spodnja slikca. Btw: enaka barva las je zgolj naključje!! Sama sebi sem pa izjemoma celo všeč na tej slikci.....
Naročite se na:
Objave (Atom)