Ravnokar sem zaključila poglavje, ki se je zaključevalo točno tri mesece (do datuma natančno). Poglavje, ki ga nisem hotela zaključiti. Ker je bilo lepo, prelepo, tisto poglavje, za katerega želiš, da se nikoli ne konča. Ampak... se je končalo.
Trajalo je dobro leto in pol... zdi se kot totalen poraz.... ko daješ od sebe vse in še več, nazaj pa pričakuješ le... da ti je še naprej tako lepo. Najhuje je pa to, da so spomini prelepi, da bi bila jezna, da bi koga poslal v ... , da bi mi bilo vseeno. Ko napake sočloveka in vse njegove neumnosti sprejmeš kot dobre, kot nekaj čisto normalnega. Ko te ni strah pomisliti na kaj več, ker si prepričan, da to zmoreš, zmoreta, čeprav tega tej osebi nikoli ne zaupaš. Ko po letu in pol še vedno z nasmehom dvigneš slušalko, z nasmehom stopiš skozi vrata, ko ti vsak trenutek pomeni več kot karkoli drugega. Ko TRI mesece prenašaš situacijo, ki te ubija, ti gre na jetra, ki jo hočeš čimprej razrešiti, pa si vseeno potrpežljiv, da ne boš slučajno na kogarkoli pritiskal.
In na koncu ne pomaga nič. Nimaš druge, kot da spoštuješ želje drugega in če se le da (kar meni ni uspelo), spizdiš stran po hitrem postopku... boš že tulil doma!
Novo poglavje izgleda prekleto daleč, pa še nič kaj prijetno se trenutno ne zdi.
Tako se je končalo prvo poglavje v tem obdobju. Jutri zaključim drugega. Po svoji želji, odločitev je bila moja, tega zaključka se celo veselim, ker mi bo hkrati prinesel veliko novega, pozitivnega. Tako da bom potem novo poglavje začela brati čez kakšna dva tedna, mogoče že malo prej.
Tretje poglavje bom začela zaključevati čez nekaj dni, dokončno pa ga zaključila v začetku aprila. To poglavje prinaša s sabo nov začetek, pa tudi določeno negotovost, da ne bo še slabše... no ja, verjamem, da ne bo.
Trenutno me naslednji dve poglavji ne zanimata tako kot prvo, najraje bi, da se ne bi zaključilo nikoli. Preveč boli. Rabim pavzo. Rabim se že enkrat izklopit in nekam it, kjer ne bom imela časa za preveč razmišljanja, kjer bom lahko vsaj za nekaj časa pozabila na vse skupaj.
Jutri me čaka predvsem steklenica piva zvečer po službi, mogoče bo za trenutek lažje. Čeprav ne verjamem, da bo.
P.S.: Prosim, da se tokrat vzdržite komentarjev. Hvala.
četrtek, 28. februar 2008
sobota, 23. februar 2008
Kje je smisel?
Pa se je zgodilo. To, kar sem tudi sama že nekaj let pričakovala. V nedeljo nekaj čez pol četrto popoldan. Kosovo je postalo samostojna država. Ali je to prav ali ne, tukaj ne nameravam razglabljati, naj vsak zase misli, kar hoče.
Torej, dobili smo novo državo, hočeš, nočeš, tukaj je. Verjamem, da ne Srbi ne Rusi ne bodo imeli dovolj moči, da bi dejstva spremenili. Ne glede na to, kako se zlasti prvi z vsemi štirimi branijo.
To je to, nova država, za nekaj manj kot dva milijona ljudi tudi novo upanje. Tega občutka sama ne poznam dovolj dobro, premajhna sem bila, ko smo po "podobni" poti stopali sami, ko smo se znebili "skoraj" istega vodje. Vem pa, da je bilo noro. Ne glede na to, da takrat nismo pripadali Srbiji, smo pripadali Jugoslaviji. Sami smo se odločili, da gremo naprej svojo pot, nihče nam tega ni mogel preprečiti. Osebno menim, da je bila to vsekakor dobra odločitev... čeprav imam zaradi tega zdaj težave pri prevajanju hrvaških in srbskih člankov, ampak internetni slovar pomaga.
Kosovci in Kosovke (ravno včeraj sem dobila taka navodila od lektorjev tako, da je pravilna raba) so zdaj prepuščeni sami sebi. Nekaj pomoči bo, ali bo to dovolj za rešitev enega večjih problemov - brezposelnosti ter ostalih težav, pa je drugo vprašanje.
Kar se priznanj tiče, je že jasno, da Slovenija nove države ne bo priznala do konca marca, ker je naš izredno pameten zunanji minister na predsednika državnega zbora zahtevo po obravnavi te tematike poslal prepozno, zato bo potrebno počakati na naslednjo sejo državnega zbora (če se ne motim bo to 23. marca). Tako da med prvimi ali desetimi ali dvajsetimi državami gotovo ne bomo. Rusija in Srbija pa pravita, da Kosova ne bosta priznali nikoli, zaradi Rusije tega ne morejo storiti niti ZN. Dajmo malo pomisliti... Koliko časa smo mi čakali na priznanje ZDA (ki so ta teden ravnale ravno obratno)? Pa so nas priznali!
Mislim, da bo pri Kosovu trajalo malce dalj, pa vseeno... verjamem, da jim bo na koncu uspelo.
Zdaj pa k razlogu za naslov tega posta. Razumem, da so Srbi v teh dneh totalno zmešani in da se želijo boriti za svojo pokrajino, v kateri so... no, pa saj vojna ni tako zelo daleč, da se tega ne bi spomnil čisto vsak. Razumem, da nočejo priznati države...
Razumem četrtkove proteste (najbrž bi mi ravnali podobno). Razumem razbijanje po veleposlaništvih (osebno sem to pričakovala že v nedeljo ponoči). Ne razumem pa, kako lahko IDIOTI razsujejo pol SVOJE prestolnice?!?!?! Huligani gor ali dol! HALO, NO!!! Pa zakaj niso šli protestirat bližje meji in tam delali škodo? Zakaj so bili njihovi politični predstavniki taki IDIOTI, da so šli organizirati proteste za dober milijon ljudi in pričakovali, da se ne bo zgodilo nič kaj takega? Zakaj je le srbski predsednik pozval k umiritvi razmer?
Res ne razumejo, da so še tisti, ki so jih razumeli, ob njihovih neumnostih zmajevali z glavo???
V četrtek sem delala. Pokrivala sem tiskano izdajo in med protesti še spletno (hvala Alešu, brez njega ne bi šlo). Zbrano smo poslušali govore, tudi tistega, ki ga je pripravil srbski premier... any clue??? A se kdo spomni daljnega leta 1989? No ja, jaz bolj slabo, ampak.... Milošević... any resemblance? NORO!!! Ni čudno, še sam bi se podal na uničujoči pohod, če ne bi bil ravno premier!
No, naj dodam nekaj fotografij, ki sva jih z Alešem posnela med gledanjem dogajanja, govorijo naj zase (za povečavo klikni na fotko):
Torej, dobili smo novo državo, hočeš, nočeš, tukaj je. Verjamem, da ne Srbi ne Rusi ne bodo imeli dovolj moči, da bi dejstva spremenili. Ne glede na to, kako se zlasti prvi z vsemi štirimi branijo.
To je to, nova država, za nekaj manj kot dva milijona ljudi tudi novo upanje. Tega občutka sama ne poznam dovolj dobro, premajhna sem bila, ko smo po "podobni" poti stopali sami, ko smo se znebili "skoraj" istega vodje. Vem pa, da je bilo noro. Ne glede na to, da takrat nismo pripadali Srbiji, smo pripadali Jugoslaviji. Sami smo se odločili, da gremo naprej svojo pot, nihče nam tega ni mogel preprečiti. Osebno menim, da je bila to vsekakor dobra odločitev... čeprav imam zaradi tega zdaj težave pri prevajanju hrvaških in srbskih člankov, ampak internetni slovar pomaga.
Kosovci in Kosovke (ravno včeraj sem dobila taka navodila od lektorjev tako, da je pravilna raba) so zdaj prepuščeni sami sebi. Nekaj pomoči bo, ali bo to dovolj za rešitev enega večjih problemov - brezposelnosti ter ostalih težav, pa je drugo vprašanje.
Kar se priznanj tiče, je že jasno, da Slovenija nove države ne bo priznala do konca marca, ker je naš izredno pameten zunanji minister na predsednika državnega zbora zahtevo po obravnavi te tematike poslal prepozno, zato bo potrebno počakati na naslednjo sejo državnega zbora (če se ne motim bo to 23. marca). Tako da med prvimi ali desetimi ali dvajsetimi državami gotovo ne bomo. Rusija in Srbija pa pravita, da Kosova ne bosta priznali nikoli, zaradi Rusije tega ne morejo storiti niti ZN. Dajmo malo pomisliti... Koliko časa smo mi čakali na priznanje ZDA (ki so ta teden ravnale ravno obratno)? Pa so nas priznali!
Mislim, da bo pri Kosovu trajalo malce dalj, pa vseeno... verjamem, da jim bo na koncu uspelo.
Zdaj pa k razlogu za naslov tega posta. Razumem, da so Srbi v teh dneh totalno zmešani in da se želijo boriti za svojo pokrajino, v kateri so... no, pa saj vojna ni tako zelo daleč, da se tega ne bi spomnil čisto vsak. Razumem, da nočejo priznati države...
Razumem četrtkove proteste (najbrž bi mi ravnali podobno). Razumem razbijanje po veleposlaništvih (osebno sem to pričakovala že v nedeljo ponoči). Ne razumem pa, kako lahko IDIOTI razsujejo pol SVOJE prestolnice?!?!?! Huligani gor ali dol! HALO, NO!!! Pa zakaj niso šli protestirat bližje meji in tam delali škodo? Zakaj so bili njihovi politični predstavniki taki IDIOTI, da so šli organizirati proteste za dober milijon ljudi in pričakovali, da se ne bo zgodilo nič kaj takega? Zakaj je le srbski predsednik pozval k umiritvi razmer?
Res ne razumejo, da so še tisti, ki so jih razumeli, ob njihovih neumnostih zmajevali z glavo???
V četrtek sem delala. Pokrivala sem tiskano izdajo in med protesti še spletno (hvala Alešu, brez njega ne bi šlo). Zbrano smo poslušali govore, tudi tistega, ki ga je pripravil srbski premier... any clue??? A se kdo spomni daljnega leta 1989? No ja, jaz bolj slabo, ampak.... Milošević... any resemblance? NORO!!! Ni čudno, še sam bi se podal na uničujoči pohod, če ne bi bil ravno premier!
No, naj dodam nekaj fotografij, ki sva jih z Alešem posnela med gledanjem dogajanja, govorijo naj zase (za povečavo klikni na fotko):
sobota, 16. februar 2008
Ko ti gre vse narobe, potem pa še računalnik za***ava!!
Ja, te dni mi gre vse narobe, čeprav v bistvu sploh ni nič narobe... Zblojeno, vem, ampak tko je... Z ničemer nisem zadovoljna, tudi če je kaj full dobro, mi ni všeč... stvari me razjezijo še hitreje kot ponavadi - ja vem, to je zelo težko, ampak mi nekako rata!
Danes pa še moj računalnik... Začnem delati ob 14h. Vse ok, vse šiba do malo pred peto uro... potem začne laptop delati EXTRA počasi, na koncu mi totalno zmrzne ob 20.30, ko hočem dati gor še zadnjo novico, kar je itak eno uro po uradnem koncu dela.
In kaj zdaj? Nič, ugasnit računalnik, ga pustiti, da si malce spočije... potem pa pred nekaj minutami dam gor zadnjo novico, ki bi RES morala biti gor že prej!!! Jezna nase, ker ni bilo dovolj hitro, jezna na laptop, ker se mu meša.
Pa še dva dni po valentinovem je vse skupaj, kar mi itak požre še dodatnih nekaj živcev, ker itak že od nekdaj sovražim ta dan z dna duše!!!! Tisti, ki si je ta dan zmislil je mona, tisti, ki ga je pa v Evropo pa Slovenijo pripeljal, je pa za pred zid in za odstrel!!! Mislim, kero sranje!!! Dan zaljubljence, dan žena, materinski dan,..... samo sranje, samo siljenje ljudi, da na ta dan nekaj kupijo, sama potuha tistim, ki do svojih bližnjih niso pozorni celo prekleto leto, pol pa na ta dan neki dajo, pa je vse cool!! BREZ VEZE!!!!
No evo, še eno stresanje živcev na tipkovnico.... da niti ne razlagam, kako sem bila popolnoma za brez veze jezna na cel svet, ker je moja familija danes (z izjemo Nine) na obisk k meni prišla 10 minut prepozno... HALO???? Sploh ni blo panike, ampak jaz sem bla pač jezna!
Jaz NUJNO rabim nekaj/nekoga, da me pomiri, me spravi v dobro voljo in mi spet pokaže ta pravi, pozitivni pogled na ta po***an svet!!! ANY IDEAS??? Pa brez komentarjev, naj grem na sonček itd. - RABIM KONKRETEN IN DOBER PA UČINKOVIT PREDLOG!!!
Če ne bom še pobijat začela folk okoli sebe, ko pride april pa uno grozno vreme, ki me ob živce spravi, ko samo pomislim na to!
Danes pa še moj računalnik... Začnem delati ob 14h. Vse ok, vse šiba do malo pred peto uro... potem začne laptop delati EXTRA počasi, na koncu mi totalno zmrzne ob 20.30, ko hočem dati gor še zadnjo novico, kar je itak eno uro po uradnem koncu dela.
In kaj zdaj? Nič, ugasnit računalnik, ga pustiti, da si malce spočije... potem pa pred nekaj minutami dam gor zadnjo novico, ki bi RES morala biti gor že prej!!! Jezna nase, ker ni bilo dovolj hitro, jezna na laptop, ker se mu meša.
Pa še dva dni po valentinovem je vse skupaj, kar mi itak požre še dodatnih nekaj živcev, ker itak že od nekdaj sovražim ta dan z dna duše!!!! Tisti, ki si je ta dan zmislil je mona, tisti, ki ga je pa v Evropo pa Slovenijo pripeljal, je pa za pred zid in za odstrel!!! Mislim, kero sranje!!! Dan zaljubljence, dan žena, materinski dan,..... samo sranje, samo siljenje ljudi, da na ta dan nekaj kupijo, sama potuha tistim, ki do svojih bližnjih niso pozorni celo prekleto leto, pol pa na ta dan neki dajo, pa je vse cool!! BREZ VEZE!!!!
No evo, še eno stresanje živcev na tipkovnico.... da niti ne razlagam, kako sem bila popolnoma za brez veze jezna na cel svet, ker je moja familija danes (z izjemo Nine) na obisk k meni prišla 10 minut prepozno... HALO???? Sploh ni blo panike, ampak jaz sem bla pač jezna!
Jaz NUJNO rabim nekaj/nekoga, da me pomiri, me spravi v dobro voljo in mi spet pokaže ta pravi, pozitivni pogled na ta po***an svet!!! ANY IDEAS??? Pa brez komentarjev, naj grem na sonček itd. - RABIM KONKRETEN IN DOBER PA UČINKOVIT PREDLOG!!!
Če ne bom še pobijat začela folk okoli sebe, ko pride april pa uno grozno vreme, ki me ob živce spravi, ko samo pomislim na to!
četrtek, 14. februar 2008
Ko klepetanje ni več zabavno (in sprejemljivo)
Saj vem, da sem od večine svojih kolegov tri leta starejša, ampak kar je preveč, je preveč!
V prejšnjih letih tega med predavanji ni bilo, zdaj je pa noro!
Med predavanji in vajami namreč kolegi tako klepetajo, da se ne sliši nič, ne glede na to, da nas je včasih v predavalnici le nekaj čez 30. Še v največji predavalnici, ki sprejme okoli 350 ljudi, si slišal več, kot slišiš zdaj.
Tolikokrat kot sem v tem tednu od predavateljev in asistentov slišala, da smo grozni in da naj bomo že enkrat tiho, v enem tednu še na srednji šoli nisem slišala! Pa še prve ure so bile, ko je največ navodil in katere so najbolj pomembne.
Saj vem, da je včasih dolgčas. Da se ti ne da slediti, pa je prisotnost obvezna in pač moraš biti tam... Ampak takrat se pač malo zamisliš, kakšno potiho rečeš, ne pa glasen smeh in totalno nespoštovanje predavateljev...
Ne vem, a je to zdaj normalno, da so današnji bruci povsod enaki, ampak mene to full moti!
Sicer smo pa ta teden na faksu izvedeli, da imamo eno asistentko, ki urnika ne bi mogla bolj zakomplicirati - prvič sem celo uporabila svojo beležko, ki mi jo je moja radodarna fakulteta podarila ob vpisu, da sem si vse tja not zapisala, ker drugače ne bi vedela kdaj in kje imam kaj. Če si ne bi tako zapisala, bi morala namreč dvakrat na teden gledati ŠTIRI liste datumov in vsebin, da bi našla ta pravi datum... Ne vem no, da se ne spomni ženska na razpredelnico z zaporednimi datumi, ampak gre pisati štiri različne sklope vaj na vsak list posebej, ob vsaki posebni datumi, ure in predavalnice... res, ena tabela za na steno bi bla dosti bolj enostavna zanjo in za nas. Ravno danes smo se pogovarjali, da ji je najbrž zadeva vzela vsaj nekaj nepotrebnih ur dela...
Pri uvodu v novinarstvo bo kar cool, ker lako svoje že napisane članke malo preuredim in oddam... pa tudi predmet je ok, ni take panike...
Osnove komunikološkega raziskovanja so pa tko tko... asistent je sicer cool, ampak govori full prehitro in nerazumevajoče, tko da si je zapiske delati skoraj nemogoče... imamo pa samo 4 izdelke in 4 teste, pa konec (pri drugih dveh imamo 5 izdelkov + seminar oziroma 8 izdelkov).
Dela bo torej ta semester kar dosti, največja težava pa je, da imamo datume oddaj samo za dva predmeta znane, pa se full grdo prekrivajo... kaj bo šele, ko bodo znani datumi še za tretji predmet??? Tko da je to malo panika, ampak bo pač treba kaj naredit vnaprej, pa bo :)
Klepetulje pa.... DEJTE ŽE NEHAT NO, SEJ NISMO VEČ V SREDNJI ŠOLI (kaj je že to????) :)
sreda, 6. februar 2008
Ljubljančani ne znajo vozit!
Ja, marsikdo bo grdo pogledal zaradi naslova, ampak je res! Ljubljančani se delijo na tri vrste šoferjev:
- babice in dedke, ki vozijo okoli 20km/h pod omejitvio
- ženske, ki vozijo dovolj hitro, ampak zraven v naročju držijo psa (RESNO), ali pa pucajo armaturo
- moške, ki so pa itak tako prekleto arogantni, da mislijo, da so sami na cesti.
Primera, ko sem na križišču Aškerčeve in Tržaške v avtu poleg mojega videla fancy Ljubljančanko z maltežančkom v naročju, raje ne bi podrobneje opisovala, ker ne vem, ali naj se ob tem zarežim, ali zjokam.
Dober primer pa je moja včerajšnja vožnja na izpit (pustimo to, kako mi je šlo). Štartam le 20minut pred izpitom in se mi mudi. Ker je ura manj kot 14, sklepam, da prometa ne bo dosti. Takoj ko zavijem na Tržaško, dobim pred sabo babico, ki vozi 45 namesto 60. Prehitieti je ne morem, ker je bilo ravno toliko prometa, da se ni dalo fajn prehitevat. Končno ona zavije, ujamem rdeči val. Ok, pridem na Dunajsko, še ena gopodična, ki ji je bolj od pazljivosti pomembna čistoča njene armature. Pridem na faks, po izpitu v Zaro po moje skrajšanje kavbojke, pred tem me skoraj razsuje šofer, ki je pripičil iz Lidla in seveda ustavil svojega fancy avtorčka kak meter ZA črto ravno, ko sem jaz pripeljala mimo. Ufffff, prekleti moški arogantneži, potem me je pa še gledal, kot da: kaj maš pa ti za vozit tu, to je moja cesta.
Ok, grem nazaj proti domu. Gužva. Pripiči rešilec. Ker se drugi nasproti niso znali umaknit, je mene skoraj s ceste zrinil... saj bom kmalu doma, saj bo. Zavijem na bencinsko, pred mano gospa, ki je tako bremzala, da je meni skoraj vto crknil zaradi počasnosti. Vidim, da se je postavila na desno, za drugim avtom. Torej grem jaz desno. Ona pa iz nič, brez pogleda zavije na levo, direkt pred mene.
Potem pa še par fancy gospodov, ki mislijo da so oni top of the pop in so s svojimi konjički itak nekaj več - kako lepo v škarjice prehitevajo, menjavajo pasove, fino blendajo in trobijo, na koncu se pa domov pripeljejo 2metra pred drugimi - idioti.
Tako da ja, v Ljubljani se raje ne voziti na nedeljo (ko boš do cilja prišel 20 minut kasneje kot ponavadi, ker se nedeljskim voznikom itak nikamor ne mudi), izogibaj se prometnih konic, izogibaj se nakupovalnih središčem (ker tam Ljubljančane popade neukrotljiva sla po zapravljanju, mudi se jim, ker morajo biti ta prvi v trgovini, če jim pa slučajno kakšen avto na prednostni cesti prekriža pot, pa - aaaaaaaaaaaa, ne, jaz imam vedno prednost!!! Umakni se! Ne? Ok, ampak jaz grem vseeno naprej!)
Po pravici povedano, bi najraje vsem ljubljanskim ritim, ki pri vožnji mislijo na vse drugo, pobrala izpite za vedno, pa naj grejo na bus, arogantneži!
Pa brez zamere, sej nekateri so ok, ampak so redki.
- babice in dedke, ki vozijo okoli 20km/h pod omejitvio
- ženske, ki vozijo dovolj hitro, ampak zraven v naročju držijo psa (RESNO), ali pa pucajo armaturo
- moške, ki so pa itak tako prekleto arogantni, da mislijo, da so sami na cesti.
Primera, ko sem na križišču Aškerčeve in Tržaške v avtu poleg mojega videla fancy Ljubljančanko z maltežančkom v naročju, raje ne bi podrobneje opisovala, ker ne vem, ali naj se ob tem zarežim, ali zjokam.
Dober primer pa je moja včerajšnja vožnja na izpit (pustimo to, kako mi je šlo). Štartam le 20minut pred izpitom in se mi mudi. Ker je ura manj kot 14, sklepam, da prometa ne bo dosti. Takoj ko zavijem na Tržaško, dobim pred sabo babico, ki vozi 45 namesto 60. Prehitieti je ne morem, ker je bilo ravno toliko prometa, da se ni dalo fajn prehitevat. Končno ona zavije, ujamem rdeči val. Ok, pridem na Dunajsko, še ena gopodična, ki ji je bolj od pazljivosti pomembna čistoča njene armature. Pridem na faks, po izpitu v Zaro po moje skrajšanje kavbojke, pred tem me skoraj razsuje šofer, ki je pripičil iz Lidla in seveda ustavil svojega fancy avtorčka kak meter ZA črto ravno, ko sem jaz pripeljala mimo. Ufffff, prekleti moški arogantneži, potem me je pa še gledal, kot da: kaj maš pa ti za vozit tu, to je moja cesta.
Ok, grem nazaj proti domu. Gužva. Pripiči rešilec. Ker se drugi nasproti niso znali umaknit, je mene skoraj s ceste zrinil... saj bom kmalu doma, saj bo. Zavijem na bencinsko, pred mano gospa, ki je tako bremzala, da je meni skoraj vto crknil zaradi počasnosti. Vidim, da se je postavila na desno, za drugim avtom. Torej grem jaz desno. Ona pa iz nič, brez pogleda zavije na levo, direkt pred mene.
Potem pa še par fancy gospodov, ki mislijo da so oni top of the pop in so s svojimi konjički itak nekaj več - kako lepo v škarjice prehitevajo, menjavajo pasove, fino blendajo in trobijo, na koncu se pa domov pripeljejo 2metra pred drugimi - idioti.
Tako da ja, v Ljubljani se raje ne voziti na nedeljo (ko boš do cilja prišel 20 minut kasneje kot ponavadi, ker se nedeljskim voznikom itak nikamor ne mudi), izogibaj se prometnih konic, izogibaj se nakupovalnih središčem (ker tam Ljubljančane popade neukrotljiva sla po zapravljanju, mudi se jim, ker morajo biti ta prvi v trgovini, če jim pa slučajno kakšen avto na prednostni cesti prekriža pot, pa - aaaaaaaaaaaa, ne, jaz imam vedno prednost!!! Umakni se! Ne? Ok, ampak jaz grem vseeno naprej!)
Po pravici povedano, bi najraje vsem ljubljanskim ritim, ki pri vožnji mislijo na vse drugo, pobrala izpite za vedno, pa naj grejo na bus, arogantneži!
Pa brez zamere, sej nekateri so ok, ampak so redki.
nedelja, 3. februar 2008
Simobil je za en d**k!!!
Simobil je naš drugi največji ponudnik mobilne telefonije. Glede na čas, ki ga Simobil že prestaja na našem trgu in na število naročnikov, bi vsak pričakoval, da je to operater, ki ponuja dobre in kvalitetne storitve... PA NI RES!!!
Ja, je cenejši od Mobitela, pa še vedno predrag. Moja izkušnja s Simobilom v zadnjih šestih mesecih odkar sem za dve leti podaljšala svojo naročnino za dve leti, je namreč huje od groze! Nedosegljiva sem bila neštetokrat, pa nisem vedla, da sem, ker je moj telefon normalno kazal super signal in vse, ampak nisem prejela klicev. Pa tudi SMS z zgrešenim klicem ni prišel. Dokler sama nisem kam poklicala ali poslala sms-a, potem so me zasula sporočila o zgrešenih klicih, ki jih je bilo včasih tudi preko deset!!! Na Simobil sem klicala trikrat, naj že enkrat rešijo zadevo. Pa je bilo z njihove strani: mogoče vam pa ne lovi (SEM V LJUBLJANI!), mogoče je pa s telefonom kaj narobe, mogoče je pa to, ono, tretje! Da bi vsaj dobila opravičilo - smo zafrknili, vam bomo za nekaj evrov znižali račun (kot je to nekajkrat naredil T-2 - nekaj ni delalo - vprašanje: koliko dni? 10 - OK, tretjina računa manj).
NE, vsakič je bilo: bomo preverili in pri tem je ostalo. No, zdaj mi je pošteno prekipelo. Ker aneksa ne morem prekiniti, ne glede na to, da mi operater NE ponuja obljubljene kvalitete, bom enostavno zamenjala operaterja. Grem na Tuš. Ne bom kupila telefona, zato bom pogodbo lahko prekinila, ko mi bo zapasalo! Na Simobilu bom pa odpovedala opcijo mobilni in vsak mesec dala 5 evrov za naročnino p bom še vedno plačevala manj kot zdaj!
Sramota je pa to, da se to (tudi drugim uporabnikom) dogaja leta 2008!!! Pri Mobitelu takih težav ni bilo niti leta 1995! In še vedno niso naredili nič, da bi težavo rešili! Zame je to popolna zajebancija iz naročnikov, ki naj bi jim kao zaupali.
Tako da še enkrat: SIMOBIL JE ZA EN DREK!
:(
Ja, je cenejši od Mobitela, pa še vedno predrag. Moja izkušnja s Simobilom v zadnjih šestih mesecih odkar sem za dve leti podaljšala svojo naročnino za dve leti, je namreč huje od groze! Nedosegljiva sem bila neštetokrat, pa nisem vedla, da sem, ker je moj telefon normalno kazal super signal in vse, ampak nisem prejela klicev. Pa tudi SMS z zgrešenim klicem ni prišel. Dokler sama nisem kam poklicala ali poslala sms-a, potem so me zasula sporočila o zgrešenih klicih, ki jih je bilo včasih tudi preko deset!!! Na Simobil sem klicala trikrat, naj že enkrat rešijo zadevo. Pa je bilo z njihove strani: mogoče vam pa ne lovi (SEM V LJUBLJANI!), mogoče je pa s telefonom kaj narobe, mogoče je pa to, ono, tretje! Da bi vsaj dobila opravičilo - smo zafrknili, vam bomo za nekaj evrov znižali račun (kot je to nekajkrat naredil T-2 - nekaj ni delalo - vprašanje: koliko dni? 10 - OK, tretjina računa manj).
NE, vsakič je bilo: bomo preverili in pri tem je ostalo. No, zdaj mi je pošteno prekipelo. Ker aneksa ne morem prekiniti, ne glede na to, da mi operater NE ponuja obljubljene kvalitete, bom enostavno zamenjala operaterja. Grem na Tuš. Ne bom kupila telefona, zato bom pogodbo lahko prekinila, ko mi bo zapasalo! Na Simobilu bom pa odpovedala opcijo mobilni in vsak mesec dala 5 evrov za naročnino p bom še vedno plačevala manj kot zdaj!
Sramota je pa to, da se to (tudi drugim uporabnikom) dogaja leta 2008!!! Pri Mobitelu takih težav ni bilo niti leta 1995! In še vedno niso naredili nič, da bi težavo rešili! Zame je to popolna zajebancija iz naročnikov, ki naj bi jim kao zaupali.
Tako da še enkrat: SIMOBIL JE ZA EN DREK!
:(
Bravo Francozi!!!
Ja, bravo! Da je francoski trgovec s polic umaknil tiste izdelke, ki so se v zadnjem letu podražili preveč (mislim da nad 14%). Če bi naši trgovci naredili isto mejo, bi zmanjkalo pol trgovine.. No ja, večina izdelkov, ki se je v zadnjih mesecih podražila, se je podražila za kar veliko. Mogoče se kdo z mano ne bo strinjal, da je prav s polic umakniti zadeve...
Druga šansa je, da mora imeti vsak izdelek ob ceni JASNO IN VIDNO napisano, koliko se je v zadnjem letu podražil, da kupec ve, ali se mu splača kupiti izdelek ali se raje odloči za drugega. Saj vem ja, tisti, ki to kupujejo itak vidijo razliko... Kaj pa olje? Pa kako čistilo,... ki jih kupujemo manj pogosto?
Zase vem, da če bi mi zraven pisalo, koliko je šel izdelek gor, bi se odločila, da ga ne kupim in pika! Brez česa sem pa že lahko! OK, razen brez limon, ki so - še enkrat 2,15 evra za kilo! KAJ SO NORI????? No, lahko pričakujemo da spomladi in poleti tudi v lokalih ne bomo več pili limonade, ker bo predraga! :(((
Pa še to: pazite v trgovinah, ker pošteno nategujejo - alla AKCIJA, kupiš tri pakirane izdelke skupaj, prihraniš 20%... NI REEEEEEEES!!!! Svinje, če kupiš tri posamično te pa 5% ceneje pride kot pakirani!!! Tako da: dajte si za nakup vzeti malo več časa in BODITE POZORNI NA NATEGOVANJE!!!
Jaz bom pa ekskurzijo naredila po Šparu, Mercatorju, Tušu, Hoferju, Lidlu in Leclercu - pa videla, kje je kaj ceneje! Ne bom več preplačevala pa pika!!! (razen Lidla in Hoferja so pa vse trgovine tako blizu, da ni panike, da bom porabila več bencina). :)
Pa veselo nakupovanje in zapravljanje denarja za bedarije :D
Druga šansa je, da mora imeti vsak izdelek ob ceni JASNO IN VIDNO napisano, koliko se je v zadnjem letu podražil, da kupec ve, ali se mu splača kupiti izdelek ali se raje odloči za drugega. Saj vem ja, tisti, ki to kupujejo itak vidijo razliko... Kaj pa olje? Pa kako čistilo,... ki jih kupujemo manj pogosto?
Zase vem, da če bi mi zraven pisalo, koliko je šel izdelek gor, bi se odločila, da ga ne kupim in pika! Brez česa sem pa že lahko! OK, razen brez limon, ki so - še enkrat 2,15 evra za kilo! KAJ SO NORI????? No, lahko pričakujemo da spomladi in poleti tudi v lokalih ne bomo več pili limonade, ker bo predraga! :(((
Pa še to: pazite v trgovinah, ker pošteno nategujejo - alla AKCIJA, kupiš tri pakirane izdelke skupaj, prihraniš 20%... NI REEEEEEEES!!!! Svinje, če kupiš tri posamično te pa 5% ceneje pride kot pakirani!!! Tako da: dajte si za nakup vzeti malo več časa in BODITE POZORNI NA NATEGOVANJE!!!
Jaz bom pa ekskurzijo naredila po Šparu, Mercatorju, Tušu, Hoferju, Lidlu in Leclercu - pa videla, kje je kaj ceneje! Ne bom več preplačevala pa pika!!! (razen Lidla in Hoferja so pa vse trgovine tako blizu, da ni panike, da bom porabila več bencina). :)
Pa veselo nakupovanje in zapravljanje denarja za bedarije :D
Naročite se na:
Objave (Atom)