Poljska ...

Oj

Pa sem nazaj... iz Poljske... končno...

Moram reči, da je bilo kar pestro... zanimivo,... vsekakor nekaj dobrih spominov...

No, pa da začnem... v sredo ob 3.07 zjutraj smo štartali na 17-urno pot preko Dunaja, Bratislave in malo Češke do Krakova, kjer smo imeli nekaj urni postanek. Na poti mi je blo full slabo, tko da smo se mogli ustavit za 20 minut, kar pa zal ni bilo vsem po godu. Pa še govejo muziko so vrteli, tko 15x isti CD, da se nam je že mešalo. No, pol smo končno prišli do Krakova in smo sestrični Špela, Urša in jaz zbežale po svoje, si ogledale mesto, šle na pijačko in kosilo in uživale po svoje.


Krakov je res prečudovito mesto z ogromno cerkvami in zelenja. Ob reki je namreč velik park (alla trg Zvezda x 100) kjer lahko na travi sediš in počneš kar ti paše. V okolici glavnega trga je večina znamenitosti.

In potem smo se odpravili nazaj na bus, kjer smo na zamudnike čakali še kakih 20 minut, nato pa smo se odpeljali še slabih 200km dalje do kraja Gogolin, kjer nas je čakal topel hotel... no vsaj nekatere. Prihod v hotel je bil res težko pričakovan in komaj smo čakali na posteljo. Ugotovili smo, da so mami, očija, Nino, sestrični in mene namestili v "Domek 1", hiško nekaj metrov od hotela, kar je bilo kar cool... dokler nismo prišli v ta Domek. Namenjen je za 4 osebe in ima dnevno sobo. V njej pa so bile še tri postelje. Torej smo pristali v hiški za štiri, bilo pa nas je šest. Ni panike, dokler nismo pogledali še v kopalnico... ogledalo je bilo sicer celo, a namazati se pred njim ni dalo... in potem je prišel čas za težko pričakovani tuš (po 17 urah vožnje....). No ja, to je bil pa podvig zase, kajti tople vode ni bilo (hihi, oči se je drl ko nor med tuširanjem). In tako smo eden po eden hodili pod mrzel tuš (kar je trajalo, ker je itak blo 6 ljudi). No popravili ga niso, tko da smo morali potrpet. Najbolj smešen je bil moj oče, ko je zvečer rekel: "Punce, dejmo, luči ugasnit pa barako zaklent, da ne bo kdo not pršel!"

Naslednji dan smo se nekako namazali (dobro da je Nina imela ogledalce s sabo), oblekli in se z busom odpeljali v 25km oddaljeno mesto Opole, kjer smo se ustavili v tamkajšnji katedrali, kjer je bila poroka. Tam smo čakali in se sprehajali, saj nismo vedeli kam se usesti in kakšne običaje imajo tam Poljaki. Nato smo se neporočene punce postavile ob cerkvene klopi (ne vem, kako se jim reče), dobile vrtnice in bile družice. Prišla sta Matej in Aleksandra s tipično poročno obleko in se mimo nas sprehodila do oltarja. In začela se je dolgotrajna maša kjer smo malo sedeli, pa dostikrat vstajali in doživeli Mateja govoriti poljsko. Hihi, to je bilo prav smešno, ker mu je duhovnik zraven šepetal in enkrat neki pšpšpš rekel in se je Matej začel smejat ker ni znal ponovit.


In pol tipični riž. Pol so se šli pa vsi slikat pred neko hišo, sveta trojica (Urša, Špela in jaz) pa s šoferjem na pijačo.
In bose po mestu, ker so nas preveč bolele noge.
Hehe, raje umazane noge kot pa da bolijo. :)

In pol smo šli nazaj v hotel na žurko kjer so se nam pridružili še Poljaki (za tiste, ki ne vejo, Aleksandra je Poljakinja). No, sveta trojica je šla najprej v "skedenj" noge pod mrzel tuš dat (toplega itak ni bilo) pa se preoblečt, ker je malo trajalo... voda pa to. In smo šle nazaj na žurko, kjer smo ugotovile, da me sicer sedimo na desni strani plesišča s Slovenci, mami pa oči sta bla pa nekje med Poljaki (ki jih nista poznala). Žurka je bila kar fajn, cool muzika, poljska, medtem ko se je slovenska vrtela potiho, med pavzami. Poljaki so pa nori, vodko žlampajo ko da je sok, plešejo pa ko nori!!! Sveta trojica in Nina pa ni hotla plesat, kar je bilo najbolj grozno. Vsi so nas silili, naj že plešemo in niso dali miru, vsakih nekaj minut so prihajali težit. Pač ne plešemo rade, se pa še vedno lahko zabavamo, z vodko-juiceom in hrano... In niso nehali. In so mislili, da nam je bedno, ampak me smo se mele prav fajn, če ne bi težili, bi se mele še bolje. In nekje je babica celo nekemu tipu rekla, da smo jo izdale... HALO?!?!?!

Je bla pa na žurki ena full huda stvar. Matej in Aleksandra sta sla na tečaj plesa - Matej itak ne zna plesat - in odplesala tak tango, da ni blo za verjet, res, bila sta fenomenalna! Posnetek moram še predelat, bo pa - upam - kmalu dostopen.

Počakale smo do 23h na torto, ki je bla lušna, ampak ... sladic pač ne znajo delat tko kot mi...

In smo šle še za urco v "skedenj" pol pa spat.

In drugo jutro na zajtrk pa na debato pred hotel. Nakar nas ob 11.40 opozorijo, da moramo ob 12h spraznit sobe. Thanks for bringing that up so soon!!! No pakiranje je bilo bolj na brzino, na tuš (ki so ga celo popravli) pa smo lahko pozabili, saj je bilo 20 minut za 6 oseb premalo. Pol pa kosilo ob kao 13h. No ja, ob 14h pa res. Takrat bi sicer mogli že štartat domov, ampak ok. Na kosilu smo punce fajn izkoristile nenehno prihajajoče vodke in si jih nekaj "sposodile" za domov, z eno pa podkupile šoferja, da je rekel, da se je CD z govejo muziko pokvaril in da ga nismo več poslušali. Štartali smo okoli 16.30. In bilo je dokaj cool, dokler ni okoli 22h en fant šel naprej prosit za postanek za WC. Pošteno je že vse zadaj tiščalo, ker smo med kosilom popili toliko pijače. No, po petih pumpah, ki smo jih "preskočili", smo prišli do Dunaja, kjer pa, glej ga zlomka, kolona, ki je trajala celo uro. Zadaj smo se že drli za WC, jaz sem mislila, da bom jokala. Nekaj pred drugo uro zjutraj smo se zapeljali mimo še dveh pump, ko smo se končno ustavili na pumpi, kjer nas kljub gužvi za ženski WC, niso spustili na moškega. Pol pa..... hvala bogu, školjka!!! No, saj na busu smo medtem, ko sem jaz razmišljala o tem, da bi svoje opravila na busu na preprogi, bili vsi zelo tečni pa zoprni, pa da ne znamo zdržat (skoraj 4 ure), pa nevzgojeni, pa kure, pa oh in sploh in črne ovce (seveda le sveta trojica in Nina, ostali so čisto cool), ampak ok. Na tisto pumpo smo namreč čakali, ker so na večji pumpi želeli nekaj pojesti, zato manjše niso bile dovolj. Ki na manjši se nismo mogli ustavit samo za WC, smo mogli čakat.

Da ne bo pomote, gužvo smo isto štekali, ampak 5+2 pump vmes, na katerih se nismo ustavili, kljub prosjačenju mnogih (me štiri smo bile najglasnejše, a ne edine - pa vendar edine ta grde), tega pa ni za razumet!!!!!!!!!!

No, ob 6.45 smo končno prišli v LJ, domov šele ob 7.30 zjutraj, pol pa spanje do 12h in... here I am, upam, da take poti ne bo treba NIKOLI več naredit. Žal sem se počutila manjvredno, ker ni bilo (razen poroke in žurke) čisto NIČ, kot bi moglo bit in to ne le zame, ampak tudi za Matejeve prijatelje, ki so si delili sosednjo "brunarco".

No, pa še to, tole je hotel in sobe v njem:










Tole pa naša brunarca, slika sobe sledi v naslednjem postu kot tango:


No, to je to, tango pride naknadno. To je bil izlet, ki si ga bom vsekakor zapomnila po Matejevi poroki in Krakovu, ostale stvari pa bodo žal ostale v spominu z grenkim priokusom.

Se še kaj javim, med učenjem :(