Karlovac

Ravnokar sem se vrnila s kratkega izleta v Karlovcu... ja, po nekaj letih sem prestopila slovensko-hrvaško mejo!!!

Tja sem šla pa z Janijem po njegovo mamo, ki se je vrnila z uživanja na morju.

Moram reči, da je mesto name pustilo dokaj mešane občutke. Po eni strani je v mestu ogromno parkov in zelenja, tako da počitek v senčki ali pa rolanje po parkih, vsekakor prideta v poštev, placa za to je pa ogromno.







Sicer pa je
samo
mesto bolj
ali manj
zanemarjeno,
obnavlja se
le trge pa parke, novih zgradb skoraj ni. Tukaj je recimo dokaj simpatična cerkev, pred katero pa so ruševine. Mesto z okoli 60 tisoč prebivalcev ima le dva hotela, tisti ta stari, takrat fancy hoteli (desno) so pa le še ruševine.

Vojna je pustila svoje posledice, ki jih
v nekaterih mestih ne sanirajo, ker se jim ne zdi vredno. Večina blokov ima take čudne luknje v fasadi... take od metkov in obstreljevanja. Na blokih se vidi le ena vrsta obnove - šipe so nove, ker jih je bilo pač treba zamenjat. Pa tudi na pločnikih so same luknje.




Ampak kljub temu te to mestece, pol ure vožnje od Metlike, kar malce prevzame. Nekaj tako tragičnega in hkrati lepega je tam, da so občutki sicer mešani, a ti na koncu dneva ni žal, da si se odpeljal tja... seveda sam ogled mesta ne vzame več kot kaki dve urci hoje.

No,... je bla pa še ena stvar, ki je bila meni v mestu všeč... taka s fancy očali.... ki se sicer ne mara slikat, ampak sem se potrudla... in to je rezultat:

***